Bangladeš: dobiček narekuje tudi varnost

Peking – Ko so lastniki stavbe v Savarju, kraju, ki je približno 30 kilometrov oddaljen od bangladeškega glavnega mesta Dake, Abdurja Razaka Khana zaprosili, naj že obstoječih pet nadstropij nadgradi še s tremi dodatnimi, se je ta dobro zavedal, da je to zelo tvegan gradbeni projekt. A ga je kljub temu izpeljal.

Triindvajsetega aprila ga je Mohamed Sohel Rana poklical, naj preveri trdnost poslopja, na katerem so se pojavile razpoke, in inženir Khan ga je takrat opozoril, da je treba iz poslopja evakuirati vse delavce, saj se mu je zdelo, da Rana Plaza ni varna. Dan pozneje se je osemnadstropna hiša porušila. Danes je bilo trupel že več kot 500, Khana pa so aretirali zaradi malomarnosti med gradnjo.

Khan je že deveti človek, ki se je znašel za rešetkami (Rano so prejšnji konec tedna ulovili na begu v bližini meje z Indijo), in ugotavljanje krivde za tragedijo vse bolj dobiva politične barve. Preiskavo so uvedli tudi proti županu Savarja Mohamadu Refatulahu. Ker je župan član opozicijske Nacionalistične stranke Bangladeša, se potihoma že govori o politično motiviranih pregonih.

Mrtvi so seveda brez politične usmeritve. Brez politične usmeritve je tudi približno 2500 ranjenih, od katerih mnogi ne bodo več zmožni za delo, to pa pomeni, da jim je zagotovljena pot nazaj v revščino.

In medtem ko še vedno iščejo trupla več sto pogrešanih, je premierka Bangladeša Šeikh Hasina v intervjuju za CNN izrazila bojazen, da bodo multinacionalne družbe nehale vlagati v njeno deželo, in to zaradi prevelikih tveganj v »preskrbovalni verigi«. Priznala je, da v tekstilni industriji, ki ustvari približno 20 milijard dolarjev prihodka in pokriva 77 odstotkov vsega bangladeškega izvoza, »obstajajo določeni problemi«, hkrati pa je opozorila, da se »nesreče dogajajo povsod po svetu«.

»Ni mogoče predvideti vsega,« je dejala Hasina, in kar zadeva večino azijskih držav v gospodarskem vzponu, imela prav. Samo dva dni po tragediji v Savarju se je v predmestju Mumbaja porušila na črno zgrajena osemnadstropna stavba in pod seboj pokopala najmanj 45 žrtev. Vzrok – »slaba gradnja«. Stanovalci so opozorili, da je v podobnem stanju večina od 2000 ilegalno zgrajenih poslopij v pasu okoli indijskega finančnega središča. Sicer pa, ali ni pred dvema letoma in pol tudi sredi New Delhija umrlo 70 ljudi, ko se je porušila stanovanjska hiša, ki je imela dve nadstropji več od dovoljenega projekta?

V senci bangladeške tragedije se je v kitajski pokrajini Henan danes »potihoma« porušila hiša v gradnji. Komaj kdo je bil pozoren na novico, da so pri tem umrli štirje delavci, več deset pa je ostalo ujetih pod ruševinami. Štirinajstega aprila se je »zaradi obilnega deževja« v jugozahodni pokrajini Guizhou porušila pivovarna, umrli so trije ljudje. Dva tedna pred tem sta umrla dva moška, potem ko se je porušil zid hotela v gradnji v osrednji pokrajini Hunan. Seznam bi lahko nadaljevali še s padlimi mostovi in strehami, tovarnami in spalnicami.

V Aziji se gradi več kot kjer koli drugje. A tam poslopja tudi padajo pogosteje kot kjer koli drugje. Preveč poenostavljeno bi bilo reči, da je to zato, ker je človeško življenje v azijskih državah manj vredno. Precej bliže resnici je ugotovitev, da je to celina, ki nima časa za varno življenje.

A tukaj ne gre samo za poslopja. Kitajsko vrhovno sodišče je danes objavilo, da so v zadnjih treh mesecih aretirali 904 ljudi zaradi prodaje pokvarjenega, »lažnega« ali zastrupljenega mesa. Hkrati je kitajska policija potrdila, da so v Šanghaju, mestu, ki spominja na futuristično vizijo azijskega stoletja, meso podgan prodajali kot jagnjetino. Lastniki restavracije niso mogli nevede pomešati glodalcev in drobnice. Pod ultimatom dobička niso imeli časa razmišljati o posledicah svoje neodgovornosti.

Bangladeš, pravijo zdaj analitiki, je dal drag poduk vsej azijskim državam v razvoju. Pa je res tako? Vse dokler bodo te dežele priljubljena točka zahodnega kapitala v iskanju cenene delovne sile, bo takšnih podukov vse več. V zadnjem desetletju je v podobnih nesrečah v Bangladešu umrlo več kot tisoč delavcev. Več kot sto drugih tovarniških poslopij v tej deželi je v podobnem stanju kot Rana Plaza. Tisto sredo zjutraj, ko se je osemnadstropna stavba porušila, so delavci stali pred vrati, policisti pa so jih prepričevali, naj se vrnejo domov. Rana jim je zagrozil, da bodo izgubili delo in zaslužek. Uro pozneje so izgubili življenja.