Bankirjem bodo pristrigli finančne peruti

Finančni ministri skupine G20 so se na zasedanju v Londonu strinjali, da bi morale biti posebne nagrade vodilnih menedžerjev bank (bonusi) v prihodnje bolj omejene.

Objavljeno
06. september 2009 22.43
Peter Žerjavič
Peter Žerjavič
Berlin - Finančni ministri skupine G20 so se konec tedna na zasedanju v Londonu strinjali, da bi morale biti posebne nagrade vodilnih menedžerjev bank (bonusi) v prihodnje bolj omejene. Bonusi, ki so velikokrat presegali redne plače, bodo v skladu z odločitvijo ministrov vezani na dolgoročni uspeh bank. Za omejitve sta si prizadevala predvsem Nemčija in Francija, ki sta opozarjali, da je bil eden od vzrokov izbruha finančne krize pehanje bankirjev za čim večjim kratkoročnim dobičkom ne glede na tveganja.

Bonusi naj ne bi bili več izplačani vsako leto, ampak bodo vezani na poslovni uspeh banke v večletnem obdobju. Poleg tega bodo banke lahko v skrajnem primeru zahtevale vrnitev plačil, če bi poslovale slabo. Izplačila bankirjem bodo menda postala tudi preglednejša. Na zahtevo Britanije in ZDA, ki so nasprotovale strogim omejitvam, ne bodo postavljene zgornje meje zaslužkov bankirjev. Po besedah nemškega finančnega ministra Peera Steinbrücka je skupno stališče G20, da na finančnih trgih po koncu krize ne bo vrnitve k starim pravilom.

Tako v prihodnje noben finančni produkt menda ne bo več nenadziran. Vsekakor bodo cilje uresničili postopoma, saj za uvajanje pravil ne zadostuje le politična volja, temveč morajo biti pravila pripravljena na več ravneh. Od bank naj bi v prihodnje zahtevali tudi, da bodo morale imeti več lastnega kapitala. Ob večjem nadzoru nad bankami so bila osrednja tema srečanja ministrov iz 20 vodilnih industrijskih držav in držav na pragu razvitosti konjunkturni programi vlad in razmislek o njihovi prekinitvi.

Finančni ministri G20 so se v Londonu - sestanek je bil priprava na vrh skupine konec meseca v Pittsburghu v ZDA - strinjali, da se bodo ukrepi za spodbujanje konjunkture nadaljevali, dokler ne bo zagotovljeno okrevanje svetovnega gospodarstva. Po drugi strani so imeli enotno stališče, da bi morali pripraviti usklajeno strategijo izhoda iz konjunkturnih programov.

Države, ki so v drugem četrtletju tega leta že dosegle rast (Nemčija, Francija), si prizadevajo za razmislek o končanju ukrepov. Ti veliko stanejo, države pa jih financirajo z zadolževanjem

Novo krizo, ki bi jo povzročil poceni denar in ogromni proračunski primanjkljaji, bi morali po Steinbrückovih besedah preprečiti.
Tema vrha G20 v ameriškem Pittsburghu bo tudi reforma Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V obeh institucijah naj bi dobile več vpliva države na pragu razvoja. Odločneje nameravajo tudi ukrepati proti davčnih oazam. Tistim, ki ne bodo upoštevale mednarodnih predpisov, bodo od prihodnje pomladi grozile sankcije.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela