Združene države Evrope na Barrosovem obzorju

V času globalizacije naj bi skupna suverenost pomenila več moči, in ne manj.

Objavljeno
12. september 2012 09.20
Posodobljeno
12. september 2012 10.21
FRANCE-EU-PARLEMENT-BARROSO
Peter Žerjavič, Bruselj; Ma. Ja., Delo.si
Peter Žerjavič, Bruselj; Ma. Ja., Delo.si

Strasbourg − »Ne sme nas biti strah besed: morali se bomo premakniti k federaciji nacionalnih držav,« je v Strasbourgu razglasil predsednik evropske komisije José Manuel Barroso.

V tretjem govoru o položaju Unije pred evropskimi parlamentarci je predstavil svojo vizijo Evrope in razmeroma natančen časovni načrt. Do sredine leta 2014 naj bi pripravili predloge za močnejšo integracijo. Čeprav lizbonska pogodba velja manj kot tri leta, naj bi EU dobila nov temeljni akt. Brez njega poglabljanje EU v smeri federacije namreč ni izvedljivo.

»Evropa potrebuje novo usmeritev, Evropa potrebuje nov način razmišljanja,« je povedal Barroso. Po njegovem mnenju se je pokazalo, da v povezanem svetu članice EU same ne morejo usmerjati toka dogodkov. Po drugi strani Unija nima instrumentov za spopadanje z novim položajem. V 21. stoletju je nevarnost, da med orjaki, kakršne so ZDA ali Kitajska, največje evropske države končajo na obrobju. Razmere je ponazoril s statistiko: Britanija je za podvojitev svojega BDP na prebivalca potrebovala 155 let, ZDA 50, Kitajska le 15 let.

V času globalizacije naj bi skupna suverenost pomenila več moči, in ne manj. Prihodnja EU po Barrosovi viziji ne bi bila le poglabljanje denarne in gospodarske unije, temveč tudi politična unija s skupno zunanjo in varnostno politiko. To ne bi bila superdržava, ampak demokratična federacija držav. V nemirnih časih bi bilo po Barrosovih besedah napačno, če bi branjenje nacije prepustili nacionalistom in populistom.

Konkretni korak, ki ga je Barroso predstavil, je enotni bančni nadzor. »Kriza je pokazala, da banke delujejo čezmejno. Na drugi strani je nadzor le nacionalni ravni. Če pride do težave, plačujejo davkoplačevalci,« je povedal. Enotni nadzor nad bankami območja evra naj bi postopoma zaživel že prihodnje leto. To bo prvi korak k oblikovanju tako imenovane bančne unije. V naslednji fazi naj bi vzpostavili še skupna jamstva za vloge varčevalcev in za sanacijo bank. 

Poslanci so v nastopih praviloma zadržano pohvalili Barrosov govor. Socialdemokrat Hannes Swoboda je opozoril na razsežnosti gospodarske krize, češ, iz evropskih držav (Portugalske) ljudje odhajajo delat v Angolo in Mozambik. Po njegovem mnenju se preveč govori o konkurenčnosti in premalo o investicijah, ki lahko zaženejo gospodarstvo. »Vsi govorijo o finančnih trgih in obrestnih merah. Mi pa imamo politično krizo, politično nemoč, da bi naredili korak k federalni EU,« pa je opozoril liberalec Guy Verhofstadt. Tudi Zeleni Daniel Cohn Bendit je ocenil, da bi pravo debato sprožili o federalni Evropi, če bi zahtevali, da proračun EU znaša pet in ne le odstotek evropskega BDP. Na pomisleke poslanskega kolega, britanskega evroskeptika Williama Legga, pa je opozoril, da ne Nemčija ne Britanija čez dvajset let ne bosta več članici G8.