Tiskane izdaje
Bruselj − Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je v govoru o stanju Unije v evropskem parlamentu v Strasbourgu opozoril na neutemeljene kritike evropskih institucij. »EU ni vzrok krize. Kriva sta slabo upravljanje javnih financ in neodgovorno ravnanje finančnih trgov,« je povedal pred evropskimi parlamentarci v Strasbourgu.
Pet let po dramatičnem propadu Lehman Brothers je bilo po njegovem mnenju doseženo veliko. Grčija ima prvič po desetletjih strukturni proračunski presežek, Portugalska ima gospodarsko rast, Španija je na dobri poti. Izboljšano je gospodarsko upravljanje v Uniji, imamo 700-milijardni sklad za spopadanje s krizami.
Opozoril je, da je pred Evropo kljub temu še veliko dela. Ključni izziv je oblikovanje bančne unije in ločevanje težav bank od javnih financ držav. Veliko je dela na krepitvi notranjega trga. »Imamo enotni trg za blago, po drugi strani imamo 28 digitalnih trgov,« je povedal.
Posvaril je pred razmišljanjem, da bo po krizi enako, kot je bilo prej. Vrnitve na staro da ne bo, kriza je strukturna. Največje tveganje v času krhkega okrevanja je po njegovem mnenju politika, pomanjkanje stabilnosti in odločnosti. To predvsem zadeva izvajanje reform. V primerjavi z letom poprej da je položaj boljši. Odgovori EU na krizo so čedalje bolj prepričljivi.
Zaradi velike soodvisnosti da lahko delujejo le skupne, evropske rešitve. Razprave o tem, da ranljive države dobivajo preveč ali premalo pomoči po njegovem mnenju niso smotrne. Evropske parlamentarce je pred volitvami prihodnjo pomlad vprašal, kakšno Evropo bodo predstavili volivci: »Nepristransko ali kot iz risanke, mite ali dejstva?«
V poslanski razpravi je vodja socialistov Hannes Swoboda opozoril, da je sicer v Evropi nekaj pozitivnih številk, a politika varčevanja da zahteva veliko žrtev. Navsezadnje, njeni učinki da so smrtonosni, saj se v delih stare celine povečuje število samomorov. Tudi številnim temam da se je Barroso izognil, denimo rastočemu nacionalizmu ali britanskemu nasprotovanju priseljevanju iz drugih evropskih držav.
Tudi vodja liberalcev Guy Verhofstadt je bil kritičen do Barrosovega nastopa. Opozoril je, da Evropa že dosegla dno in da prehaja v drugo fazo krize. To naj bi bilo obdobje z nizko rastjo. Pričakuje pojasnila, kako se bo Evropa ognila japonskemu scenariju, dvema desetletjema stagnacije. Naslednje evropske volitve po njegovem mnenju ne bodo izbire med levico in desnico, marveč med evroskeptiki in evrofili.
To je bil zadnji Barrosov govor o stanju Unije v tem mandatu evropskega parlamenta. Tudi drugi Barrosov petletni mandat se bo končal prihodnje leto. Kdo bo njegov naslednik ali pa bo Barroso morda ostal na čelu komisije, je odvisno tudi od razpleta volitev.
