Barroso prepričan v ratifikacijo Lizbonske pogodbe do jeseni

Karlsruhe/Bruselj - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v odzivu na odločitev nemškega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da je Lizbonska pogodba v skladu z nemško ustavo, vendar pa ni odobrilo takojšnje ratifikacije dokumenta, izrazil prepričanje, da bo pogodba v vseh članicah Evropske unije ratificirana do jeseni.

"Prepričan sem, da bo ta odločitev odprla pot za hiter zaključek nemške ratifikacije Lizbonske pogodbe in pozdravljam prizadevanja, ki so jih v tej smeri že naredili nemški poslanci," še piše v sporočilu predsednika Evropske komisije.

Barroso je še dodal, da je nova, reformna pogodba EU ključnega pomena za delovanje unije v sedanjem času. Zapisal je še, da odločitev sodišča v Karlsruheju odraža pomembne "izume" Lizbonske pogodbe, še posebej okrepitev demokratične legitimnosti EU. "Nove pristojnosti Evropskega parlamenta in neposredna vloga nacionalnih parlamentov v procesu odločanja, ki jih Lizbonska pogodba priznava kot prva, so pomemben korak naprej," je še prepričan Barroso.

Nemško sodišče proti takojšnji ratifikaciji Lizbonske pogodbe

Nemško ustavno sodišče v Karlsruheju je danes odločilo, da je Lizbonska pogodba v skladu z nemško ustavo, vendar pa ni odobrilo takojšnje ratifikacije nove, reformne pogodbe EU.

Sodišče je v utemeljitvi zapisalo, da je ratifikacija Lizbonske pogodbe v skladu z ustavo, vendar pa so potrebne spremembe v nemški zakonodaji, da bi nemškemu parlamentu zagotovili ključno vlogo v stvareh, ki zadevajo nacionalno suverenost.

Kot je pojasnil podpredsednik sodišča Andreas Vosskuhle, "ustava pravi 'da' Lizbonski pogodbi, vendar je potrebno okrepiti pristojnosti parlamenta na nacionalni ravni".

Nemčija pri ratifikaciji pogodbe zaostala za večino članic

Nemčija sicer v EU ponavadi velja za "vlečnega konja", a je pri ratifikaciji Lizbonske pogodbe zaostala za večino članic. Spodnji in zgornji dom nemškega parlamenta sta reformno pogodbo EU z veliko večino potrdila aprila oz. maja lani, za dokončno ratifikacijo pa je potreben še podpis predsednika države Horsta Köhlerja. Ta se je odločil, da s svojim podpisom počaka, dokler ne bo o pogodbi odločilo ustavno sodišče.

Lizbonska pogodba, ki naj bi v kratkem času zelo razširjeni uniji olajšala odločanje in okrepila njeno vlogo v svetu, sicer še ni ratificirana na Poljskem in Češkem, kjer manjka podpis njunih predsednikov. Na Irskem, kjer so pogodbo na referendumu junija lani že zavrnili, naj bi sicer predvidoma v začetku oktobra pripravili nov referendum.