Tiskane izdaje
»Super sreda« za Evropo, komentira hkratno odločitev nemškega ustavnega sodišča o ESM, načrte evropske komisije o bančni uniji in govor Barrosa o stanju v Uniji evropsko časopisje.
Načrtovana bančna unija je zgodovinski korak na poti v nadaljnjo integracijo Evrope, je na svoji spletni izdaji zapisal liberalni nemški tednik Zeit.
»Šele tedaj, ko bo unija stvarnost, bomo lahko prepričani, da bodo tudi naši otroci in vnuki plačevali z evrom.« Dolgoročno je za monetarno unijo potrebna fiskalna unija, ta pa je pripravljalna stopnja na poti v politično unijo, piše omenjeni vir in ugotavlja, da ljudje in nacionalni parlamenti na to niso pripravljeni; doslej so se izogibali odprti razpravi o tem, kako daleč naj bi šlo evropsko povezovanje.
To je bil zelo federalističen govor, je BBC komentiral govor predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa; ugotavlja, da je spričo razlik na evrskem območju glede hitrosti političnih sprememb pričakovati precej vročo razpravo.
»Barroso ni pustil dvomov, da so ustanovitev enotnega bančnega nadzora in premiki k polni bančni uniji samo prvi korak. Hoče, da EU postane federacija nacionalnih držav. Rekel je, da sicer vanjo ne bodo nikogar silili, vendar hitrosti ne bodo narekovali najpočasnejši oziroma najbolj obotavljivi. Evropska komisija namerava pred prihodnjimi volitvami leta 2014 predstaviti izrecne ideje, kako spremeniti pogodbe EU, ki bi odražale tesnejšo politično unijo.« BBC komentira, da države kakor je Britanija, ki nočejo sodelovati pri nadaljnji integraciji, čaka delo, kako zaščititi svoje interese v razmerah, ko se bodo druge članice odpovedovale svoji suverenosti.
»Nadzor centralne banke ne bo rešil problemov«
Okrepljeni nadzor evropskih finančnih institucij, ki ga predlaga bruseljska komisija, je potreben, komentira avstrijski konservativni časnik Presse. »Toda kdor koli verjame, da lahko – če nekoliko pretiravamo – Evropska centralna banka reši vse probleme evrske krize, se zelo moti. Od odločevalcev v institucijah in v nacionalnih državah je odvisno, ali bodo naposled stopili skupaj in sprejeli odgovoren, dolgoročen načrt za izhod iz krize. Doslej je manjkal pogum za to.« Nadzor centralne banke ne bo rešil evropskih problemov, piše tudi švedski konservativni dnevnik Svenska Dagbladet.
Na širši problem pomanjkanja legitimnosti pa opozarja španski dnevnik Pais. Pod naslovom Tehnokrati, ki tlakujejo pot skeptikom, piše o prizadevanjih za ponovni zagon evropskega projekta, namreč predlogih predsednika evropskega sveta Hermana Van Rompuya in italijanskega premiera Maria Montija za izredni vrhunski sestanek. »V času, ko je demokratični deficit pri vodenju Evropske unije čedalje bolj na udaru, zamisel dveh neizvoljenih voditeljev ni pretirano dobrodošla.«
O evropskem pozivu k federaciji piše tudi ameriško časopisje, Wall Street Journal ob tem ugotavlja, da bodo predlogi o federaciji držav članic povzročili veliko polemik. »Medtem ko je Barroso izjavil, da si ne prizadeva za oblikovanje evropske 'naddržave', bi federacija terjala precej globljo uniformnost fiskalne, politične in monetarne unije 27 držav članic EU in ne samo 17 držav evrskega območja. To bo sprožilo močan odpor članic, kakršna je Velika Britanija.«
Pričakovano odločitev nemškega ustavnega sodišča, da evropski stabilnostni mehanizem (ESM) ne nasprotuje nemški ustavi, in tudi sočasno potrditev fiskalnega pakta, so mediji onstran Atlantika komentirali kot pomembno zmago kanclerke Angele Merkel pri odpravljanju evropske dolžniške krize. S to razsodbo se bo 17 držav evrskega območja lahko pomaknilo naprej pri oblikovanju stabilnostnega mehanizma, ki je nekakšna kontinentalna različica Mednarodnega denarnega sklada, ugotavlja New York Times.
Razsodba zveznega ustavnega sodišča v Karlsruheju – ki je močna institucija, raziskave javnega mnenja kažejo, da je med volivci deležno neobičajno visoke stopnje zaupanja – je bila nedvoumen udarec evroskeptikom v Nemčiji, navaja NYT.
