Tiskane izdaje
Sabor je pred razpustitvijo potrdil rebalans državnega proračuna, ki je občutno oklestil proračunske prihodke zaradi zdravstvene krize, ter imenoval Zlato Hrvoj-Šipek kot prvo žensko na vodilni položaj v državnem tožilstvu. Za razpustitev je glasovalo 105 poslancev v 151-članskem hrvaškem parlamentu.
Vladajoča večina je izdala Zagreb
Pred hramom demokracije je premierja Andreja Plenkovića in predsednika sabora Gordana Jandrokovića pričakalo več deset protestnikov, ki so preživeli pred poslopjem sabora celo noč, ker so proti njegovi razpustitvi pred sprejemom zakona o obnovi Zagreba po potresu. Protest je organizirala levičarska platforma Zmoremo, v kateri so večinoma opozicijske stranke v zagrebški mestni skupščini. Prvak stranke Zagreb je naš Tomislav Tomašević je zahteval pojasnilo, zakaj po dveh mesecih še vedno ni zakona, čeprav ga je minister za gradbeništvo Predrag Štromar obljubil v dveh tednih. Po njegovem je vzrok v trgovanju zagrebškega župana Milana Bandića in HDZ.
Premier je odgovoril, da je že novinarjem v saboru pojasnil, da je pred sprejemom zakona potrebna široka javna razprava, ker soglasja ni bilo mogoče doseči niti znotraj vlade. Po njegovi oceni bi potrebovali za vrnitev Zagreba v stanje pred potresom 3,5 milijarde evrov, za zagotovitev ustrezne varnosti vseh stavb pa 13 milijard evrov. Ker bo obnova trajala dolgo, je prepričan, da ni nobene potrebe, da bi zakon sprejeli pred razpustitvijo sabora. Protestniki so izžvižgali Plenkovića in vzklikali »HDZ lopovi«.
Ker je škodo zaradi potresa prijavilo kar 26 tisoč ljudi, mnogi prebivalci pa v svojih stanovanjih še nimajo plinske napeljave in tople vode, je Rada Borić iz Nove levice ocenila, da je preložitev sprejema zakona poraz tega sklica sabora. Poslanec SDP Gordan Maras je obtožil vladajočo koalicijo, da je izdala Zagreb in pustila Zagrebčane na cedilu. HDZ in Bandiću je napovedal, da bodo za svoje sramotno ravnanje plačali politično ceno. Poslanca Anka Mrak Taritaš (Glas) in Mirando Mrsić (Demokrati) sta obtožila HDZ, da je prepustila Zagrebčane, ki so ostali brez domov, nepremičninskim mešetarjem. Po njunem je sedanja vlada najslabša in najbolj skorumpirana v zgodovini hrvaške države.
Konkurenčni boj na skrajni desnici
Plenković je izkoristil pravico, da zaključi štiriletni mandat, ko mu najbolj ustreza. HDZ se mudi na parlamentarne volitve, ker bi jeseni potekale v senci slabe turistične sezone in gospodarske krize, ki jo pričakujejo zaradi pandemije koronavirusa. Pokazalo se bo, da država brez turizma ne more ohraniti obstoječega standarda in da v javnem sektorju ne bo šlo brez znižanja plač.
V igri je tudi Domovinsko gibanje Miroslav Škoro, ki si prizadeva za oblikovanje desničarskega predvolilnega zavezništva. Škoro stavi na konservativne in desničarske volivce, ki so nezadovoljni s politiko HDZ. V tej tekmi je prvo malo zmago že zabeležil HDZ, ker so bila pogajanja Škora in Mosta neodvisnih list neuspešna. Ker bo Most na volitvah nastopil samostojno, bo neposredna konkurenca Škoru. V prid čim prejšnjim volitvam naj bi bila tudi olajšanje in optimizem po ukinitvi večine ukrepov za zajezitev epidemije in vodilni položaj v javnomnenjskih anketah, ki ga je HDZ pridobila v času spopada s koronavirusom.
Plenković pričakuje zmago, pri čemer računa, da bo novo vlado sestavil s sedanjimi koalicijskimi partnerji. Na zmago stavi tudi prvak največje opozicijske stranke SDP Davor Bernardić, ki je premierski kandidat koalicije petih levosredinskih strank Restart. Škoro se je že povezal s skrajno desničarskima parlamentarnima strankama Blok za Hrvaško in Hrvaški suverenisti, ni pa izključena povolilno sodelovanje Škora in HDZ.
