Tiskane izdaje
Ženeva − Vsakoletno poročilo Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) ob današnjem svetovnem dnevu beguncev je naslikalo temno podobo begunske krize po svetu. Število ljudi, ki so jih konflikti in kriza pregnali z domov, je namreč prvič po drugi svetovni vojni preseglo 50 milijonov. Še posebej vzbuja skrb veliko število otrok, ki so se znašli med njimi.
Po podatkih UNHCR je bilo konec leta 2013 51,2 milijona prisilno razseljenih ljudi, kar je šest milijonov več kot leto pred tem. Prvič po letu 2000 je bilo lani več kot polovica beguncev otrok in najstnikov, več kot kdaj prej pa so našteli tudi otrok brez staršev, ki so zaprosili za azil − 25.300, poroča AFP.
Sklad ZN za otroke Unicef zato vlade poziva, da otrokom beguncem zagotovijo enako podporo, spoštovanje in zaščito kot vsem drugim otrokom, saj so vsi upravičeni do zaščite, kot jo določa konvencija ZN o otrokovih pravicah, piše STA. Opozarja tudi, da so številni otroci begunci pogosto pridržani v neprimernih in nevarnih pogojih, veliko bolj pa so tudi izpostavljeni izkoriščanju, zlorabam in drugim kršitvam njihovih pravic.
Najhuje je v Siriji
K skokovitemu naraščanju števila beguncev po svetu je po ugotovitvah UNHCR najbolj prispevalo zaostrovanje razmer v Siriji, kjer je od začetka konflikta marca 2011 umrlo že več kot 160.000 ljudi, iz države jih je pobegnilo 2,5 milijona, še 6,5 milijona pa jih je razseljenih znotraj njenih meja. Nove valove razseljenosti so opazili tudi v Južnem Sudanu in Srednjeafriški republiki.
»Tu se kažejo tragične posledice nedokončanih vojn in nepreprečenih konfliktov,« je ocenil visoki komisar za begunce Antonio Guterres. »Mir je nevarno ogrožen. Humanitarni delavci lahko delujejo paliativno, a krvavo potrebne so politične rešitve,« je dejal in dodal: »Brez tega se bodo alarmantne ravni konflikta in množičnega trpljenja, ki se kažejo v teh številkah, nadaljevale.«
Razvite države bežijo pred odgovornostjo
Skokovito naraščanje števila beguncev močno vpliva na proračun za humanitarne potrebe, vse večji pa so tudi pritiski na države, ki so se znašle na prvi liniji begunske krize, opozarja UNHCR. Večino beguncev namreč gostijo revnejše države − največ Pakistan, Iran in Libanon. Države v razvoju namreč skrbijo za 86 odstotkov beguncev po svetu, bogate države pa le za 14 odstotkov. Kljub bojazni zahodnih držav − med njimi predvsem Evropske unije − pred iskalci azila in migranti se ta razkorak povečuje. Še pred desetimi leti so bogate države namreč gostile 30 odstotkov, države v razvoju pa 70 odstotkov beguncev, poroča BBC.
Visoki komisar ZN za begunce Guterres meni, da bi morala Evropa storiti več. »Zelo je pomembno, da Evropa prevzame svoj del odgovornosti,« pravi, a izpostavlja tudi evropske primere dobre prakse − Švedsko in Nemčijo.
Tudi organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) bogatejše narode poziva, naj del bremena begunske krize prevzamejo na svoja ramena. »Glede na gospodarske prednosti bogatih držav pred revnimi je takšno umikanje pred odgovornostjo prav pretresljivo,« opozarja vodja programa za migrante in begunce pri AI Šerif Elsajed Ali.
AI poudarja, da so samo Jordanija, Turčija in Libanon lani sprejeli skupno 1.524.979 beguncev iz Sirije. V primerjavi s tem je 28 držav članic Evropske unije obljubilo, da bo na svojem ozemlju namestilo manj kot 30.500 Sircev, večino od tega, 25.500, v Nemčiji. Kot slab zgled je AI omenil tudi Kitajsko in Rusijo, ki lani beguncev iz Sirije sploh nista sprejeli.
