Begunci prihajajo, Gadafi grozi Evropi

Na italijanskem otočku Lampedusa, ki leži v Sicilski ožini blizu tunizijske obale, je nastanjenih skoraj 3000 ilegalcev, ki so se izkrcali v zadnjih dveh dneh, medtem pa pričakujejo nove čolne, ki jih je že zasledila obalna straža.

Objavljeno
15. marec 2011 20.40
Tone Hočevar, Rim
Tone Hočevar, Rim
Rim – Čoln s 40 pribežniki se je prevrnil, 35 ljudi je utonilo, samo pet jih je rešil drugi čoln, ki je priplul mimo brodolomcev. Italijanska mornarica ni dovolila pristati v katerem od italijanskih pristanišč in se oskrbeti z gorivom, živežem in vodo trajektu, ki je priplul iz Libije, na krovu pa ima 1800 beguncev, povečini Maročanov.

Pritisk beguncev je vsak dan hujši, v Rimu pa se bojijo, da so lahko med ilegalci tudi teroristi. V nasprotju s prejšnjimi časi, ko so z ribiškimi barkačami prihajale družine revnih Afričanov, so zadnje tedne čolni polni zdravih mladih moških. V begunskem centru na otočku je prostora samo za 800 ljudi, zato jih večina spi kar na plaži. Mladi prebivalci Lampeduse protestirajo, da so zdaj v resnici begunci domačini, ki so jim vzeli vse, tudi knjižnico in kino dvorano, kjer so nastanili ilegalce. Ker je morje še naprej razmeroma mirno, temperature pa pomladanske, pričakujejo, da bo do spremembe vremena na Lampedusi pristalo še veliko čolnov.

Nekateri italijanski mediji so poslali poročevalce na tunizijsko obalo, kjer se v velikem številu zbirajo Libijci, Tunizijci in drugi, ki hočejo v Evropo. Na obrežju je v času mirnega morja na tisoče čakajočih, disciplinirani so, nikjer ni nobenega tunizijskega policista, plovila samo čakajo na dovolj mirno morje, da lahko odplujejo.

Trajekt s 1800 pribežniki, ki je priplul iz Libije, je po mnenju obalne straže in rimskih oblasti primer »nevarnega tovora«, ki ga je treba natančno preiskati in preveriti, ali ne gre za podtaknjene izurjene mladce, morda teroriste, ki bi lahko v Evropi uresničevali grožnje, ki jih pošilja polkovnik Gadafi v trenutku, ko znova zavzema vse libijsko ozemlje, nad Evropo pa je razočaran.

Gadafi je dal intervju za časnik Giornale, ki je last njegovega nekdanjega tesnega sodelavca, tudi dobrega osebnega prijatelja Silvia Berlusconija. Posebnega poročevalca Giornala je dal poklicati v svojo trdnjavo v Tripoliju, da bi mu razložil, kako zelo ga je razočaral prijatelj Berlusconi. Pridružil se je Evropi in Zahodu v trenutku, ko se Libija bori proti teroristom Al Kaide in brani civilizirani svet. Pretresen sem, ker mi je Berlusconi obrnil hrbet, je večkrat poudaril Gadafi, ki pa vendarle ni čisto zaprl vrat za sodelovanje z Italijo in z Berlusconijem.

Nobenih stikov nimam z Rimom, je rekel, to pa ne pomeni, da jih ne more imeti moje zunanje ministrstvo. Tudi sodelovanja z italijansko naftno družbo Eni, ki v Libiji deluje že dobrega pol stoletja, ni izključil, namignil pa je, da se bo moral Rim potruditi za obnovo nekoč zelo dobrih odnosov.

Notranje razmere v Libiji bo Gadafi uredil tako, da bo pobil vse upornike, ki se mu ne bodo vdali in se vrnili pod varstvo Libije in njenih interesov. Kar zadeva stike s svetom, pa je posvaril, naj si Zahod nikar ne privošči norosti, kakršno si je ameriški predsednik Reagan v osemdesetih letih, ko je bombardiral Libijo. Tak napad bi samo združil libijsko ljudstvo v boju proti agresorju.

Se ne bojite, da boste končali, kakor je Sadam Husein, je Gadafija vprašal poročevalec Giornala Fausto Biloslavo, Tržačan, ki se je kot reporter pred leti proslavil tudi že na drugih bojiščih po svetu. Nikoli se mi ne bo zgodilo nič takega, kakor se je Sadamu, je prepričan Gadafi. Naša vojna je zdaj usmerjena proti Al Kaidi, če pa se bo Zahod pri nas vedel, kakor se je v Iraku, se bomo povezali z Al Kaido in Zahodu napovedali sveto vojno.

Gadafi je tudi v tem intervjuju zagrozil Evropi, da je ne bo nihče več varoval pred prebežniki iz Afrike. Begunce, ki čakajo na libijskih obalah, bodo preprosto spustili na morje in jim dovolili pot v Italijo. Zadnji dve leti je Libija zapirala poti na sever, za to pa je moral Berlusconi plačati pet milijard evrov. Sporazum, ki bi bil dolgoročen, zdaj ne velja več.