Tiskane izdaje
Washington − Za administracijo ameriškega predsednika Baracka Obame, ki si še vedno prizadeva zagotoviti domačo podporo za omejeno vojaško posredovanje proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, se začenja ključni teden. Ameriški kongres, ki se uradno vrača s počitnic, bo namreč danes začel razpravljati o tej temi.
Obama, ki je prejšnji teden med obiskom Švedske in na srečanju voditeljev skupine G20 v Sankt Peterburgu poskušal na svojo stran pridobiti mednarodno skupnost, in njegova administracija, ki je medtem prepričevala domače politike in javnost, se bodo tako znova lotili dela. Predsednik bo po poročanju tiskovne agencije AP ameriško javnost danes nagovarjal prek intervjujev za več televizijskih postaj, v torek se bo sestal s senatnimi demokrati, zatem pa bo iz Bele hiše (v sredo okoli tretje ure zjutraj po srednjeevropskem času) nagovoril državljane. Prepričati jih bo skušal, da je omejeno vojaško posredovanje proti režimu sirskega predsednika, ki ga Washington obtožuje uporabe kemičnega orožja, potrebno za zagotavljanje dolgoročne varnosti Združenih držav, in da ZDA ne drvijo novemu Iraku ali Afganistanu naproti.
Prepričevanja se bodo v kongresu znova lotili tudi ključni člani njegove administracije; svetovalka Bele hiše za nacionalno varnost Susan Rice pa bo nagovorila washingtonski think tank. Obamova administracija sicer vztraja, da morajo ZDA sovražne narode kot sta Iran in Severna Koreja prepričati o ameriški vojaški moči, hkrati pa mednarodno skupnost pomiriti, da so lekcije, ki so se jih ZDA naučile v konfliktih zadnjega desetletja še zelo sveže.
Senat bo o resoluciji, ki dovoljuje »omejeno in usmerjeno« uporabo ameriških oboroženih sil v Siriji, vendar ta ne sme presegati 90 dni in vključevati ameriških kopenskih sil v bojnih operacijah, po pričakovanjih prvič glasoval v sredo. Resolucijo je sicer že prejšnji teden z razmeroma tesno večino − desetimi glasovi za in sedmimi proti − potrdil senatni odbor za mednarodne odnose. Kljub temu z zagotovitvijo podpore v senatu po pričakovanju ne bo težav, saj je v rokah demokratov, težjo nalogo pa bo imela Obamova administracija z zagotavljanjem zadostne podpore v predstavniškem domu. Po podatkih časnika Washington Post namreč kar 224 od skupno 433 članov predstavniškega doma vojaškega posredovanja ne podpira oziroma se nagiba proti vojaški akciji, 184 še ni odločenih, podpira pa ga zgolj 25 članov predstavniškega doma. Ta bo sicer glasoval šele po 16. septembru.
Moskva in Damask ZDA pozivata, naj odstopijo od načrta
Najtesnejša zaveznica režima v Damasku, Moskva, pa medtem še vedno odločno nasprotuje morebitnemu vojaškemu posredovanju pod vodstvom ZDA. Rusija in Sirija sta Združene države Amerike danes celo pozvali, naj svoj vpliv namesto v zagotavljanje podpore za vojaško intervencijo proti režimu Bašarja al Asada raje je usmerijo v pripravo mirovne konference.
Kot je po današnjem srečanju s sirskim zunanjim ministrom Validom al Mualemom dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, bi lahko ameriški napad na Sirijo namreč privedel do širjenja terorizma. Po poročanju tiskovne agencije Reutres je še dodal, da je sirski režim pripravljen na mirovna pogajanja.
Sirski zunanji minister al Mualem pa se je med obiskom Moskve ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v imenu sirskega predsednika zahvalil za podporo, ki jo je izkazal med nedavnim srečanjem voditeljev skupine G20 v Sankt Peterburgu. Lavrov je odvrnil, da je Rusko stališče do Sirije dobro znano in ni podvrženo spremembam. »Alternativa miroljubni rešitvi krize v Siriji ne obstaja,« je po pisanju AFP dejal Lavrov in znova zavrnil vsakršno vojaško posredovanje.
Rusija sicer že vseskozi odločno zavrača možnost vojaške intervencije pod vodstvom ZDA proti Damasku, in svari, da bi lahko destabiliziralo celoten Bližnji vzhod. Moskva poleg tega še vedno ni prepričana, da je za napad s kemičnim orožjem odgovoren režim.
Na pomanjkanje dokazov o režimski odgovornosti je v intervjuju za ameriško televizijsko mrežo PBS znova opozoril tudi sirski predsednik Bašar al Asad. Omenil je še, da se bodo zaveznice režima v Damasku na morebitno vojaško posredovanje Zahoda odzvale s povračilnimi ukrepi.
