Belgija v primežu drugega vala epidemije

Bruselj – V Belgiji so bila pozitivna gibanja števila okuženih s koronavirusom očitno le krajši predah. V eni od najbolj prizadetih evropskih držav so se morali odločili za poostritev ukrepov, saj se je število okužb spet začelo hitro zviševati.

V zadnjem tednu je število registriranih okuženih z 2404 za skoraj tri četrtine višje kot teden poprej. Tako je število okuženih na 100.000 prebivalcev v 14 dneh že preseglo 30, zato je vlada premierke Sophie Wilmès morala vnovič zaostriti zajezitvene ukrepe. Po strogem zaprtju marca so sledile ublažitve in po odprtju gostinskih lokalov 8. junija je Belgija naredila velike korake proti bolj normalnemu življenju. Mnogi kritiki sicer pravijo, da so v Belgiji postali preveč sproščeni, a spodbudna epidemiološka slika je dopuščala več svobode.

Z novimi ukrepi, ki so začeli veljati v sredo, bo vpeljanih več omejitev. Ljudje se bodo štiri tedne lahko družili le znotraj svojega »socialnega balončka«, v katerem bodo ob članih lastnega gospodinjstva in petimi, vedno istimi osebami. Otroci, mlajši od 12 let, niso všteti. Doslej je bila omejitev 15 dodatnih oseb. Vsa druga druženja bodo omejena na deset oseb. V gostinskih lokalih, igralnicah in bazenih morajo voditi evidenco gostov, da bi laže sledili okužbam. Oblasti svetujejo delo od doma.

Prepolovili so dovoljeno zgornjo mejo udeležencev na prireditvah, v zaprtih prostorih na 100 in na odprtem na 200. Obveznost nošenja mask so v mestih razširili zlasti na krajih, kjer se zbira več ljudi, na trgih in nakupovalnih ulicah. Glede tega so posebno strogi v letoviških krajih ob morju. Tamkajšnja regionalna oblast poziva ljudi iz notranjosti države, naj bodo na poteh na obalo še posebno pazljivi. V ozadju poostritve je želja, da bi čim prej usmerili krivuljo okužb navzdol, se ognili drastičnim ukrepom in zaprtju večjih razsežnosti. Tudi začetka novega šolskega leta septembra nočejo ogrožati.

Razsežnosti novih težav Belgije so najbolj očitne v Antwerpnu, ki je postal veliko žarišče okužb. V samem mestu z več kot pol milijona prebivalcev je bilo registriranih 750 okužb. Skoraj vsak drugi primer v Belgiji je iz širšega območja tega flandrijskega mesta. To je povezano že z notranjepolitičnimi razmerji v Belgiji, saj je župan Antwerpna Bart De Wever vodja stranke flamskih nacionalistov (N-VA). Tam niso sprejeli le strogega režima mask – obvezne so praktično povsod, kjer bi ljudje lahko prišli v stik –, temveč so se odločili še za prepoved izhodov med 23. in 6. uro.

Guvernerka antwerpenske pokrajine Cathy Berx je vir okužb pripisala zabavam mladih in večgeneracijskim družinskim srečanjem. Do trditev, da je veliko število okužb v Antwerpnu v tamkajšnjih judovskih, maroških in turških skupnostih, se ni opredeljevala.



Z novim širjenjem okužb po Evropi se sicer spet postavlja vprašanje, kako dobro je pripravljena EU, ki je ob izbruhu epidemije marca delovala nemočno in slabo organizirano. Vsaj kar zadeva režim za potnike v Uniji vlada predvsem nepreglednost.

Belgija je pripravila svoj sistem s semaforjem. Tako morajo ljudje, ki pripotujejo iz držav z rdečega seznama – med njimi so deli Portugalske, Španije in Združenega kraljestva – v obvezno karanteno. Za »rumene« priporočajo karanteno in testiranje. Med takšnimi so Bolgarija, Romunija, Luksemburg, deli Avstrije, Francije, Hrvaške … Iz Slovenije so kot rumene obravnavane Pomurska, Savinjska in Zasavska regija. Vpeljali so obvezen spletni sistem vnašanja podatkov o bivanju v tujini, ki mora biti oddan 48 ur pred prihodom v Belgijo.