Belgijska obala v čakanju na včerajšnji svet

Ostende – Belgijska obala, stisnjena med Francijo in Nizozemsko, je dolga le 66 kilometrov. Naselja sledijo drugo drugemu, skupno devetnajst kopaliških krajev, ki vse leto privlačijo množice gostov.

Na preživljanje počitnic v kraje, kot je Ostende, ki se je hitro razvil konec 19. stoletja, so nekdaj prihajali evropski razumniki. Znamenit je opis Stefana Zweiga v avtobiografski knjigi Včerajšnji svet, spomini Evropejca. Poletje 1914 je bilo še zadnje poletje navidezne brezskrbnosti.

Spomin na druge dramatične čase

Ljudje so čofotali v vodi in spuščali zmaje. Obmorsko počitniško idilo, ki je še vladala na predvečer 1. svetovne vojne, je motil le prodajalec časopisov, ki je kupce vabil z vpitjem naslova iz pariškega tiska: Avstrija izziva Rusijo, Nemčija pripravlja mobilizacijo. Nato je postalo resno in ljudje so začeli množično zapuščati mesto.

Zweig je odpotoval domov proti Avstriji z zadnjim vlakom Ostende Ekspres. Na poti je videl nemške vlake, ki so prevažale topove. Nekaj dni pozneje je Nemčija zasedala nevtralno Belgijo. Največje belgijsko obmorsko mesto je v središču še ene knjižne uspešnice.

Volker Weidermann je pred leti napisal knjigo Ostende, 1936, poletje prijateljstva. Opisuje večtedensko druženje književnikov, ki so emigrirali po Evropi. Med njim so bili Zweig, Joseph Roth, Egon Kisch. Razpravljajo o pretresih v Evropi, začetku vojne v Španiji in nacionalsocialistih v Nemčiji, ki želijo z berlinskimi olimpijskimi igrami zloščiti svojo podobo.

Nedomišljeni bloki

Od blišča Ostendeja, opisanega v delih, ni ostalo veliko. Mesto so leta 1944 bombardirali zavezniki in ga skoraj v celoti uničili. Namesto vil in palač so v povojnih desetletjih ob obali zrasli arhitekturno nedomišljeni visoki bloki, v katerih imajo premožnejši Belgijci svoja druga stanovanja. A peščene plaže so ostale dolge in široke.

Pogled na morje je odprt. Čeprav je mesto izgubilo nekdanji čar, je še vedno nadvse priljubljeno med domačimi in tujimi gosti. V njem na leto naštejejo okoli pet milijonov obiskovalcev. Na široki promenadi se v vsakem letnem času gnete ljudi.



Zadnji četrtek, na vnebohod, ki je dela prost, je bil vroč sončen dan, kakršni so v Belgiji redki. Obiskovalcev skoraj ni bilo. Potovanja po Belgiji so načeloma dovoljena le za nujne in službene poti, a četrtek je bil prvi dan, ko so lastniki lahko obiskali svoja druga stanovanja.

Ni jih prišlo veliko. Veliki stanovanjski bloki ob plaži so bili prazni. To je bilo očitno že na avtocesti proti obali, ki je bila nenavadno mirna in brez zastojev. Tudi tovornega prometa proti belgijskim in francoskim pristaniščem, od koder vozijo ladje na Otok in v svet, je bilo le za vzorec.

​
Čakanje na goste

V Ostendeju so imele restavracije z morsko hrano zaprta vrata in videti so bile, kot da se je čas zanje ustavil že dolgo nazaj. V enem od barov so urejali teraso in povedali, da upajo, da se bo čez nekdaj tednov lahko vsaj kaj odprlo. Čakajo goste. Tako kot številni drugi gostinci in hotelirji po državi in Evropi.

V mestni ribarnici so prodajalne samevale. Tradicionalnih kupcev sip in sveže ulovljenih listov (Ostende je znan po njih) ni bilo. Popoldne so ribiške barke že druga za drugo odplule na morje v smeri britanskega Dovra.

Na plaži ob promenadi sta se policist in policistka na konjih počasi sprehajala in vse, tudi družine, ki so posedali v toplem pesku in uživali na soncu, prijazno pozvala, naj vstanejo. V Belgiji še vedno veljajo strogi zajezitveni ukrepi in druženje po plažah še ni dovoljeno.


 

Tradicionalno razkošje

A poleti spet pričakujejo gnečo. Številni Belgijci, ki radi odpotujejo v druge evropske dežele in po svetu, bodo ostali doma. V Ostendeju pripravljajo sistem rezervacij prostora na plaži. Zgornja meja bo pri 30.000 obiskovalcih na dan ali 60 odstotkov zmogljivosti. Prednost naj bi imeli lastniki stanovanj in gostje hotelov.

Tudi v bližnjem Knokke-Heistu, ki velja za najbolj monden kraj na belgijski obali, je bilo podobno. Trgovine so bile odprte, na osrednji nakupovalni ulici so bili parkirani razkošni avtomobili. V nepremičninski agenciji je najcenejšo ponujeno stanovanje na voljo za 395.000 evrov.

Tu je bilo vzdušje bolj sproščeno kot v Bruslju, na ulicah ni bilo ljudi z masko na obrazu. A na obali je bilo videti, da časi niso normalni. Le redke kopališke hiške, značilne za severnomorske plaže, so bile zasedene. Prišli so športni kolesarji in kak sprehajalec.

Vrnitve včerajšnjega sveta še ni bilo na obzorju.