Belgijski primer: evtanazija je bila upravičena

Na zatožni klopi so se znašli trije zdravniki, ki so pomagali umreti osemintridesetletni Belgijki.

Objavljeno
31. januar 2020 15.42
Posodobljeno
31. januar 2020 16.05
Belgiska zakonodaja omogoča evtanazijo in asistirani samomor že od leta 2002. FOTO: Valentyn Ogirenko/Reuters
J. K.
J. K.
»Nocoj bom mirno spal,« je povedal belgijski zdravnik Joris Van Hove, potem ko ga je sodišče v Ghentu oprostilo obtožb malomarnosti, ko je leta 2010 opravil evtanazijo. Tožili sta ga Lotte in Sophia Nys, ker je pomagal umreti njuni tedaj osemintridesetletni sestri Tine Nys, poroča BBC.

Ta po njunih besedah ni trpela zaradi neozdravljive bolezni, kar je eden od pogojev za evtanazijo po belgijski zakonodaji, ampak je hotela umreti zaradi propadle zveze s partnerjem. Na zatožni klopi sta se poleg Jorisa Van Hova, ki ji je vbrizgal smrtonosno injekcijo, znašla tudi njen osebni zdravnik in psihiater. Vsi trije so presodili, da je bila evtanazija upravičena.


Njeno smrt primerjal s smrtjo hišnega ljubljenca


Sestri Nys sta se na sodišču še pritožili, da je medicinska pomoč pri umiranju potekala izjemno neprofesionalno. »Njeno smrt je [zdravnik Joris Van Hove] primerjal s hišnim ljubljencem, ki je v bolečini in ga je zato treba usmrtiti,« sta povedali za belgijske medije leta 2016. »Najinega očeta pa je prosil, da pridrži injekcijo v rokah, saj je menda pozabil obliže. Ko je Tine umrla, je starše vprašal, ali hočeta s stetoskopom preveriti, ali njeno srce še bije.«



Tine Nys se je sicer že od otroštva spoprijemala s psihiatričnimi težavami, poskušala si je tudi sama vzeti življenje. Kot so razložili njeni družinski člani, so pred smrtjo ugotovili, da ima obliko avtizma, imenovano Aspergerjev sindrom.

Belgijska zakonodaja omogoča evtanazijo in asistirani samomor že od leta 2002, vendar le, če bolezen posamezniku ali posameznici povzroča neznosno fizično ali psihično bolečino, ki je nastala zaradi resne in neozdravljive bolezni ali poškodbe.