Belgijski rekordi in oranje ledine

V Bruslju, tradicionalno polnem nepredvidljivosti, se je v preteklih dneh končala vsaj ena negotovost. Po nekaj nočeh pogajanj je belgijskim strankam uspelo sestaviti vlado. Dosedanja šefinja vlade Sophie Wilmès je spomladi dobila pristojnosti samo v kontekstu zdravstvene krize. Pravi premier je več kot 16 mesecev po volitvah postal flamski liberalec Alexander De Croo. S 493 dnevi sestavljanja vlade jim ni uspelo postaviti novega svetovnega rekorda, a ta še vedno ostaja v rokah – Belgije. Pred desetlet­jem so za rešitev politične krize in sestavo vlade potrebovali 535 dni. Posebnega kaosa ni bilo.

Prva transseksualna članica vlade v EU

Kako bo delovala vladna koalicija, sestavljena iz sedmih strank iz štirih blokov (po Štirih letnih časih znamenitega skladatelja je po­imenovana Vivaldi), premier pa je iz ene od manjših, je težko reči. Težave se napovedujejo v Flandriji, kjer največja stranka, nacionalistična N-VA, ki je v Bruslju končala v opozicijskih klopeh, že glasno izraža nezadovoljstvo. V novi vladi so močni zeleni. Podpredsednica in ministrica za javno administracijo Petra De Sutter je prva transsek­sualna članica vlade v EU. Ginekologinja po poklicu se je angažirala na področjih, kot so oploditve z biomedicinsko pomočjo.

V dramatičnih časih bo nova vlada že tako morala vse svoje sile usmeriti v spopadanje s pandemijo in njenimi posledicami. Belgija je ena najbolj prizadetih evropskih držav in sredi tedna je število umrlih doseglo mejo 10.000. V povpreč­ju na dan še vedno registrirajo okoli 1500 novih okuženih, strma rast njihovega števila se je le počasi ustavila. Zato se bo število mrtvih še zviševalo. A kar 96 odstotkov vseh smrtnih žrtev covida-19 je bilo v prvem valu do junija. Nižjo smrt­nost je epidemiolog Yves Coppieters pripisal tako boljši bolnišnični oskrbi kot znižanju povprečne starosti obolelih.

Nadaljujejo se zapleti z delovanjem evropskih institucij. Prestižna bitka poteka za zasedanja evropskega parlamenta, ki bi moral na velika, plenarna zasedanja v Strasbourg, toda bruseljski »potujoči cirkus« se je nazadnje odpravil v alzaško prestolnico februarja. Kljub načrtovanim popočitniškim sejam v Strasbourgu zaseda v Bruslju. Poslanska udeležba je že tako skrom­na. Številni evropski poslanci raje delajo kar na daljavo. V plenarni dvorani so v četrtek ob nastopnem govoru novega premierja gostili belgijski zvezni parlament, saj v njegovih prostorih ni mogoče zagotoviti varnostne razdalje.


 

Brez nadomestnih rešitev

Za francoskega predsednika Emmanuela Macrona je nedopustno, da Strasbourgu ni zasedanj. Njegova logika je, da je zdravstveni položaj tam enak kot v Bruslju. V ozadju je še strah, da bi se na koncu pokazala nesmotrnost stalnih selitev v Strasbourg. Po nekaj let starih študijah stane selitev osebja, gradiva in drugega več kot 100 milijonov evrov na leto. Dodati je treba še ogljični odtis, ustvarjen s potovanji iz Bruslja, ki trajajo okoli štiri ure. Selitev se veselijo strasbourški gostinci, taksisti in hotelirji. Ti v času prihoda več tisoč ljudi vedno navijejo cene prenočitev.

Sam Bruselj se že tako težko spopada s svojim nezavidljivim epidemiološkim položajem, ki je eden najhujših v Belgiji. Tu so bile od sredine avgusta maske obvezne na vseh javno dostopnih mestih. Ne samo na ulicah in trgih, marveč tudi v parkih. Čeprav se je število okuženih še vedno povečevalo, so obvezno nošenje maske s prvim oktobrom preklicali, saj spoštovanja ukrepa ne bi bilo mogoče vedno in povsod nadzirati. Maske ostajajo obvezne v zaprtih prostorih, tudi v šolah za učence, starejše od 12 let, in na krajih, kjer je več ljudi, denimo na tržnicah ali ulicah z več trgovinami.

Tako kot povsod po svetu številni ukrepi sprožajo polemike. Velja, da ima človek lahko bližnje stike zunaj svojega gospodinjstva (manj kot poldrugi meter razdalje za več kot 15 minut) le s petimi ljudmi na mesec. V Bruslju, kjer je skoraj 10 odstotkov opravljenih testov pozitivnih, so po novem prepovedali prostitucijo, tako na ulicah kot v prostorih. Fazi strožjega nadzora naj bi sledile kazni. Eden od vodilnih strokovnjakov za covid-19 Emmanuel André je opozoril, da so škodovali skupini ljudi, ne da bi zanjo zagotovili nadomestne rešitve. »Moti virus ali prostitucija?« se je vprašal.