Belorusija, otok pandemične svobode

V Minsku bodo jutri kljub svarilom zdravstvene organizacije zaznamovali obletnico zmage nad fašizmom.

Objavljeno
08. maj 2020 11.30
Posodobljeno
08. maj 2020 11.30
Lukašenko med govorom na eni od preteklih majskih vojaških parad. Konec marca je na vprašanja o epidemiji odgovoril takole: »Tukaj ni virusov. Jih vidite, da letajo naokoli? Jaz jih tudi ne vidim.« Foto: Reuters
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki je v zahodnih medijih dobil vzdevek zadnji evropski diktator, je znova v središču pozornosti. V nasprotju z drugimi državami, ki so zaradi pandemije uvedle stroge ukrepe, in kljub priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bo v Minsku pripravil množično prireditev v počastitev 75. obletnice zmage nad fašizmom, na katero je povabil tudi voditelje držav z vsega sveta.

»Vabim voditelje vseh držav, vsaj tiste iz nekdanje Sovjetske zveze, da pridejo v Minsk in se udeležijo parade. Upamo, da bo kdo prišel. Govorim seveda o voditeljih. Parado bomo namreč vsekakor pripravili, saj bo prišlo dovolj ljudi iz republik nekdanje Sovjetske zveze,« je pred dnevi izjavil 65-letni Lukašenko, ki je na čelu Belorusije od njenega nastanka julija 1994. Medtem ko so po Evropi omejili svobodo gibanja, voditelju države, v kateri so doslej potrdili nekaj manj kot 20.000 okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 112 ljudi, ni prišlo na misel, da bi uvedel karanteno. »Tukaj ni virusov. Jih vidite, da letajo naokoli? Jaz jih tudi ne vidim,« je konec marca povedal pred nabito polno dvorano gledalcev hokejske tekme. Pred dnevi je dejal, da bi se vsa ta »epopeja« v Belorusiji lahko končala čez kak mesec.

 

Lukašenko krade Putinu


Pred dnevi se je o pandemiji in boju proti njej Lukašenko po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je »novice«, da je njegov šef kritiziral Lukašenka, ker bo kljub pandemiji pripravil množično praznično slovesnost, označil za »divje špekulacije«. Toda to, da je beloruski voditelj ruskega kolega v pogovoru obvestil tudi o pripravah na parado, so objavili le v uradnem zapisniku Lukašenkovega kabineta, v poročilu Kremlja so to podrobnost izpustili. »Lukašenko krade Putinovo predstavo,« je pred dnevi zapisal komentator ukrajinske tiskovne agencije Unian Roman Cimbaljuk. Rusija oziroma Moskva je bila doslej namreč 9. maja vedno središče praznovanja obletnice osvoboditve, že v času sovjetskega imperija, zlasti pa po njegovem propadu, je to bil eden od najpomembnejših nacionalnih  praznikov v Rusiji.

image
REUTERS Letos v Moskvi parade ne bo, tudi vabilu v Minsk, kjer priprave na jutrišnjo slovesnost nemoteno potekajo, se po dosedanjih informacijah ne bo odzval skoraj noben državnik. Foto: Reuters


Letos v Moskvi ne bo parade, a tudi vabilu v Minsk se po dosedanjih informacijah ne bo odzval skoraj noben državnik. V WHO, kjer so bili že prej zaskrbljeni zaradi »sproščenega« odnosa beloruskih oblasti do pandemije in so jih pozvali, naj bolj omejijo druženje ljudi, so ogorčeni. »Zelo smo zaskrbljeni zaradi morebitnih negativnih posledic izvedbe tako množične prireditve,« je izjavil predstavnik WHO za Belorusijo Batir Berdikličev. V pogovoru za belorusko agencijo BelaPAN je opozoril, da so tovrstne parade nevarne zlasti zato, ker se na njih zbere veliko pripadnikov rizičnih skupin, zlasti starejših ljudi. Lukašenko je poskusil pomiriti strahove. »Veterane druge svetovne vojne, ki jih ni bilo prav veliko, nekaj tisoč ljudi, ki so stari več kot 90 let, smo prosili, naj ne vztrajajo pri tem, da jih, kakor je običaj, pripeljejo na parado,« je povedal beloruski predsednik.

Evropske sankcije


Pred približno enim mesecem so se v Bruslju odločili, da bodo v boju proti pandemiji priskočili na pomoč državam iz »vzhodnega partnerstva«: Armeniji, Azerbajdžanu, Belorusiji, Gruziji, Moldaviji in Ukrajini. Belorusija naj bi dobila več kot 60 milijonov evrov, a bi jih zaradi parade lahko izgubila. »Beloruske oblasti pozivam, naj spoštujejo priporočila, ki jih o pandemiji daje WHO. Mi smo jim ponudili in jim ponujamo pomoč. Po drugi strani hočemo, da spoštujejo priporočila. Tako ne gre, da mi ponujamo pomoč, tisti, ki naj bi jo dobili, pa zavračajo priporočila, ki jih mi uveljavljamo v naših državah,« je za ameriški državni Radio Svoboda povedal »zunanji minister« Evropske unije Josep Borrell.