Beloruskemu opozicijskem aktivistu štiri leta zapora

Okrožno sodišče v Minsku je včeraj na štiri leta zapora obsodilo opozicijskega aktivista Vasilija Parfenkova, ki se je 19. decembra udeležil protivladnega protesta. Tega je spodbudila objava spornih rezultatov predsedniških volitev, ki so pokazali, da je z veliko večino znova zmagal dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko.

Objavljeno
18. februar 2011 15.48
Mojca Boštele, delo.si
Mojca Boštele, delo.si
Minsk - Sodnik je na podlagi video posnetka državne televizije Vasilija Parfenkova obsodil zaradi sodelovanja na nezakonitem protivladnem shodu in poškodovanja državnega premoženja. Tožilec je namreč ocenil, da so protestniki na zgradbi parlamenta povzročili za 3440 evrov škode, za kar je zahteval njeno poplačilo in šest let zapora. »Udeležil sem se protestov, vendar oken na vladnem poslopju nisem razbijal,« je v svoj zagovor povedal 28-letnik, ki je sodeloval pri predsedniški kampanji kandidata Vladimirja Nekljajeva. Po poročanju beloruske tiskovne agencije Belta je pred sodiščem še dejal: »Žal mi je, da nisem obvladal svoje jeze in da sem se protestov sploh udeležil.« Njegov odvetnik je že sporočil, da se bo na razsodbo sodišča pritožil.

Zaradi udeležbe na nenapovedane shodu bo moralo pred sodnika še 42 ljudi, ki so obtoženi spodbujanja nemirov v državi in jim grozi 15 let zaporne kazni. Med njimi je tudi pet nekdanjih predsedniških kandidatov, ki so se udeležili protestov in so jih pripadniki varnostnih sil surovo pretepli. Opozicijski kandidat Nekljajev na sojenje čaka v hišnem priporu, medtem ko Andreja Sannikova niso izpustili izza rešetk. V hišnem priporu je tudi soproga slednjega - novinarka neodvisnega ruskega časopisa Nova Gazeta - Irina Halipova in njena družina. Kot navajajo tuji mediji, je malo verjetno, da jih čaka pošteno sojenje. Pravosodno ministrstvo je namreč štirim odvetnikom protivladnih aktivistov odvzelo odvetniško licenco. Halipova je povedala, da sta sodelovanje z njeno družino prekinila že dva odvetnika.

Na sporne decembrske volitve se je odzvala tudi mednarodna skupnost. Združene države Amerike so v torek sporočile, da je četrtkov začetek sojenja opozicijskim aktivistov še en »korak nazaj« beloruske vlade. »Od Belorusije zahtevamo takojšno izpustitev vseh političnih ujetnikov in odprt politični sistem, v katerem lahko mediji in opozicija delujejo svobodno,« so sporočili iz State Departmenta. ZDA in Evropska unija sta proti Belorusiji zaradi spornih volitev in nasilja nad protestniki že uvedli sankcije. Več kot 150 uradnim osebam sta prepovedali potovanje v 27 članic EU, prav tako pa sta do nadaljnjega zamrznili premoženje nekaterih visokih funkcionarjev.

Aretacija protivladnih aktivistov je načela tudi odnose z Rusijo - med prijetimi sta namreč dva njena državljana. Ruske oblasti so sosednji državi ta teden namignile, da bi lahko obsodba njihovih državljanov poslabšala njune gospodarske odnose.

Ko je državna televizija po zaprtju volišč 19. decembra najavila, da so volivci z 80 odstotki glasov predsedniku Aleksandru Lukašenku namenili še četrti mandat, je v državi završalo. Na ulice Minska se je s transparenti, na katerih je pisalo »Govorite resnico«, podalo okoli 20.000 podpornikov opozicije. Oblasti so proteste brutalno zatrle in prijele okoli 400 ljudi. V dnevih, ki so sledili, so pristojni organi preiskali več domov aktivistov in novinarjev ter zasegli večje število dokumentov in računalnikov.

Lukašenka mnogi vidijo kot poslednjega evropskega diktatorja. Na oblast je prišel leta 1994, opozicijo pa obvladuje s cenzuro in pomočjo varnostnih sil ter obveščevalnih služb.