Tiskane izdaje
Bruselj - Leto 2011 se začenja nadvse spodbudno, je poudaril komisar za širitev Štefan Füle in napovedal, da bo evropska komisija 12. oktobra objavila naslednje poročilo o napredku Srbije, hkrati z mnenjem o kandidaturi največje zahodnobalkanske države. Članice EU bodo torej imele dovolj časa za morebitno podelitev statusa kandidatke na decembrskem vrhu v Bruslju.
Premier Mirko Cvetković, ki je v skladu s tradicijo osebno prinesel odgovore, ne le v elektronski obliki, ampak tudi natisnjene na več kot 5000 straneh in zložene v šestih škatlah, ki so skupaj tehtale 17 kilogramov, ni skrival visokih ambicij. Jeseni pričakuje ugodno mnenje komisije o izpolnjevanju københavenskih meril, leto pa bi Srbija lahko sklenila s statusom kandidatke in dobila tudi datum za začetek pristopnih pogajanj.
Domača naloga je uspešno opravljena, toda med čakanjem na oceno Berlaymonta si Srbija ne sme vzeti time-outa, je opozoril predsednik komisije José Manuel Barroso. Približevanje Uniji zahteva nenehno delo, zato bodo v Beogradu morali nadaljevati uresničevanje zavez iz akcijskega načrta, kjer so zapisane prednostne naloge pristopnega procesa. Mednje sodijo krepitev pravne države, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, treba je nadaljevati reformo pravosodja, ki je sicer na dobri poti, v Bruslju pa pričakujejo tudi začetek dialoga med Beogradom in Prištino, ki bi morala izrabiti priložnost za reševanje praktičnih problemov, s katerimi se srečujejo pripadniki vseh skupnosti na Kosovu, je dejal Barroso po pogovoru s Cvetkovićem. Srbski premier je zagotovil, da so v Beogradu pripravljeni na pogajanja, ki so »edini način za reševanje najpomembnejših vprašanj«, obljubil pa je tudi nadaljevanje reform, ki naj Srbijo popeljejo na pot do članstva v EU.
Med prednostnimi nalogami akcijskega načrta je Barroso postavil na prvo mesto dosledno sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem, to je bistveni pogoj za članstvo v EU, zato je treba okrepiti prizadevanja in doseči konkretne rezultate pri iskanju obeh preostalih ubežnikov pred pravico (Ratka Mladića in Gorana Hadžića). Novinarje pa je bolj kot opozarjanje na že znane zaveze zanimalo, kako v Bruslju in Beogradu ocenjujejo ugotovitve poročila Dicka Martyja o domnevni trgovini s človeškimi organi na Kosovu. »V evropski komisiji zelo resno jemljemo obtožbe o organiziranem kriminalu,« je odvrnil Barroso, ki pa ne želi, da bi afera vplivala na pogovore med Beogradom in Prištino, zato ceni dejstvo, da je Srbija postavila jasno ločnico med tem vprašanjem in dialogom s kosovskimi oblastmi. Barroso je hkrati vnovič pozval Martyja, naj vse dokaze dostavi misiji Eulex, ki obtožbe že preiskuje.
Srbska vlada »ne namerava politizirati poročila«, je dejal Mirko Cvetković, vendar obtožbe obravnava kot »zelo resne in bo podprla iskanje resnice«. Točneje, za Beograd je »najpomembnejša temeljita in nepristranska preiskava, ki naj ugotovi, ali so nekateri ljudje kriminalci ali ne«. In »celo, če bi se izkazalo, da so kriminalci, ne bomo mislili, da je takšen ves narod«.
