Tiskane izdaje
»Ko kaj spreminjamo, vedno dobivamo nasprotni veter,« meni avstrijski kancler Sebastian Kurz, a ni videti, da bi mladega konservativca to ustavljalo doma ali drugod v Evropi. Njegov potovalni načrt v vlogi predsedujočega Sveta EU je samo v preteklih dneh obsegal enajst tisoč kilometrov – del tega je bil nocojšnji obisk pri nemški kanclerki Angeli Merkel in jutrišnji pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu. Že v sredo je o nujnosti skupnega nadzora evropskih meja prepričeval španskega premiera Pedra Sáncheza, ki mu nekateri očitajo »kulturo dobrodošlice«. A po prepričanju drugih tudi bližnji Maroko ne sodeluje več tako prizadevno pri zavračanju migrantov, potem ko so v Rabatu videli veliko višje vsote, ki jih Evropa za podobno posredovanje na balkanski poti namenja Turčiji.
Arhitektka sporazuma z Ankaro je bila prav nemška kanclerka Angela Merkel, zato njen nedeljski gost ni »dunajska alternativa«, kot bi Sebastiana Kurza tudi v Nemčiji radi videli njegovi privrženci. Krščanskodemokratska voditeljica je v krizi iz poletja 2015 videla človekoljubni imperativ, z odprtjem meja stotisočim iskalcem azila pa je tudi Avstriji in drugim državam na balkanski poti odvzela znaten delež težav – in jih z nacionalistično Alternativo za Nemčijo dobila sama. Kurz kljub temu ne prikimava nemškemu zavzemanju za razdeljevanje beguncev po evropskih državah, ob vprašanju sprejemnih centrov zanje v nekaterih državah EU ali celo izven nje pa sam ne pridobiva vseh soglasij. Pri zavzemanju za okrepljeni Frontex pa Avstrija in Nemčija gradita enotno fronto proti nekaterim evropskim državam, ki v tem vidijo grožnjo lastni suverenosti.
Angela Merkel in Sebastian Kurz. Foto AFP
Iz Rima ugovori
Angela Merkel lahko iskreno ploska tudi avstrijskemu zavzemanju za tesnejše sodelovanje z afriškimi državami pri obvladovanju migracij. Avstrijski kancler v sodelovanju z Afriško unijo decembra načrtuje afriški forum na Dunaju, njegova nemška kolegica pa se je nedavno vrnila s še enega potovanja po državah črne celine. Kurz ne pozablja niti na Bližnji vzhod. V Berlin je prispel iz Egipta, kamor je na pogovore s predsednikom al Sisijem – tudi o organizaciji vrha Arabske lige in EU – potoval s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom.
Nemčija si poleg tega prizadeva za vračanje iskalcev azila v tiste evropske države, kamor so najprej vstopili, in je z Grčijo in Španijo že sklenila takšne dogovore, notranji minister Horst Seehofer podobnega napoveduje z Italijo. Iz Rima pa je slišati ugovore, in če jih bodo uveljavljali, bodo s tem še bolj dokazovali nevarnosti nacionalizma v nekaterih evropskih državah. Med temi kljub svobodnjakom v dunajski vladi v Berlinu ne vidijo Avstrije, v veliki meri prav zaradi pragmatičnega kanclerja. Tudi Kurz je v nedeljo zvečer v kanclerski palači soglašal, da je okrepitev Frontexa, kot jo je predstavil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, edini način za konec sedanjega ogrožanja človeških življenj in dobičkov tihotapcev z ljudmi.
Skrbi jih ugled
Po več odmevnih ubojih migrantskih zločincev Nemčija na svoji koži spoznava eksplozivnost migrantske krize, zaradi skrajnodesničarskih demonstracij, ki so sledile v Chemnitzu in drugod, se v velikih nemških podjetjih, kot sta Lufthansa in BMW, celo bojijo za ugled države v svetu. Morda bo Kurzu, Merklovi in drugim voditeljem EU pomagalo, da je migracij vse manj, a v Siriji grozijo novi uničujoči napadi vladnih in ruskih sil na civiliste. Priprave na skorajšnji vrh v Salzburgu pa ne morejo niti mimo velikih težav zaradi brexita, pri čemer bosta Nemčija in Avstrija po besedah Sebastiana Kurza poskusili preprečiti »trdi« izstop Velike Britanije iz EU. V Salzburgu v sredo in četrtek ne bodo sprejemali sklepov, zato voditelja pričakujeta še toliko bolj plodno razpravo.
