Berlinska deklaracija naj bo kratka in razumljiva

Strasbourg/Berlin - Poslanci Evropskega parlamenta so na zasedanju v Strasbourgu razpravljali o berlinski deklaraciji, ki bo podpisana konec marca ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe. Ob tem so poudarili, da naj bo izjava kratka in razumljiva, saj bo le tako sprejemljiva tudi za državljane EU. Iz poslanskih vrst pa je bilo slišati tudi očitke na račun pripravljanja besedila deklaracije s strani nemškega predsedstva EU in Evropske komisije za zaprtimi vrati.

Da bo besedilo kratko in razumljivo tudi državljanom EU, je poslancem v razpravi zagotovil predstavnik predsedstva EU, nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Deklaracija bo priznanje preteklim uspehom evropskega povezovanja, hkrati pa bo iskala tudi odgovore na prihodnje izzive, je dodal.

Praznovanje 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe je priložnost, da pogledamo nazaj in naprej, deklaracija pa bo skupna izjava vseh treh institucij EU - Sveta, Evropske komisije in Evropskega parlamenta, je poslancem pojasnil Steinmeier. Besedilo bo sestavljalo več delov: najprej bodo nanizani dosedanji uspehi EU, del bo posvečen glavnim značilnostim evropskega združevanja, besedilo bo izpostavljalo tudi osrednje vrednote, na katerih temelji evropsko povezovanje. Nenazadnje bo besedilo govorilo o prihodnjih izzivih EU, je sestavo dokumenta orisal nemški zunanji minister.

Oblikovanje besedila je težka naloga

Da oblikovanje takšnega besedila ni lahko naloga, je v razpravi poudarila evropska komisarka za institucionalne odnose in komunikacijsko strategijo Margot Wallström. Zavrnila je očitke, da poteka priprava besedila za zaprtimi vrati, saj je prav današnja razprava v parlamentu povsem javna.

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering se je v uvodu v razpravo v imenu parlamenta izrekel za ustavno pogodbo EU, katere usoda po dveh neuspelih referendumih v Franciji in na Nizozemskem ostaja negotova. "Želimo, da bi bistvo ustavne pogodbe, vključno s poglavjem o vrednotah, postala pravna in politična realnost," je dejal Poettering. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik parlamentarnega odbora za ustavne zadeve Jo Leinen, ki je izrazil prepričanje, da bi moralo besedilo deklaracije priznavati, da dosedanje pogodbe EU ne zadostujejo več in se zavezati k sprejemu nove pogodbe.

Vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul se je strinjal, da je zadnjih 50 let evropskega povezovanja velik uspeh, a tudi prihodnjih 50 let prinaša za Evropo veliko izzivov. Za uspeh pri soočenju s temi izzivi pa so po mnenju Daula pomembni prepričanje v samega vase, realizem in pripravljenost na prilaganje, pri čemer pa si Evropejci ne smejo pustiti odvzeti lastne identitete.

Pričakovanja so velika

Da so pričakovanja v zvezi z berlinsko deklaracijo velika, je v razpravi dejal vodja socialistov (PES) Martin Schulz. Prav zato bi moralo biti besedilo kratko in razumljivo, državljanom EU pa bi morala deklaracija prinesti sporočilo upanja na uspeh v prihodnjih letih. Predvsem mladim, med katerimi navdušenje nad evropskim projektom plahni, je potrebno zagotoviti, da bodo imeli dostop do izobrazbe, da bodo lahko našli dostojno delovno mesto in si ustvarili družine, je menil Schulz.

Vodja liberalcev (ALDE) Graham Watson je poudaril, da ima sicer vsak rad rojstnodnevna presenečenja, vendar poslanci niso zadovoljni nad kovanjem načrtov evropskih voditeljev za zaprtimi vrati. Prav tako se je zavzel za kratko in preprosto besedilo. "Govori se, da je osnutek besedila dolg dve strani. To je ena stran preveč," je ponazoril Watson.

"Besedilo naj bo kratko, preprosto, a ne banalno," pa je v razpravi poudaril predstavnik Zelenih Daniel Cohn-Bendit. "Skrivno dogovarjanje nima dosti skupnega z dialogom in transparentnostjo," je bil oster poslanec, ki je tudi opozoril, da državljani ne bodo sodelovali, če se ne bo javno govorilo tudi o problemih, s katerimi se sooča EU.

Berlinska deklaracija je bila eno od tem na vrhu EU konec minulega tedna. Z deklaracijo želi EU dati nov zagon ustavni razpravi in evropskemu projektu nasploh, voditelji EU pa so na vrhu predvsem zbliževali stališča o njeni vsebini.

Merklova: Omembe Boga v berlinski deklaraciji verjetno ne bo

Nemška kanclerka in predsedujoča Evropski uniji Angela Merkel je v torek v pogovoru za nemško televizijsko mrežo ZDF dejala, da pri oblikovanju izjave ob 50. obletnici ustanovitve EU "verjetno ne bo koraka v smeri" omembe krščanskega Boga. "Ne želimo imeti izzivalne izjave, ampak želimo izpostaviti to, kar nas združuje," je z ozirom na strogo ločevanje države in cerkve v Franciji in Belgiji dejala nemška kanclerka.

V tako imenovani berlinski deklaraciji, ki jo bodo šefi vlad in držav povezave predvidoma svečano sprejeli 25. marca v Berlinu, ne bo omenjena niti evropska ustavna pogodba, čeprav bo jasno dano na znanje, da obstoječe evropske pogodbe ne zadostujejo več, je pojasnila Merklova.

V besedilu izjave pa se bodo po besedah Merklove znašli podnebne spremembe, varovanje meja in enotna evropska valuta evro.

Poljski premier Jaroslaw Kaczynski pa je v torek dejal, da ga nepripravljenost nekaterih držav, da bi v berlinski deklaraciji omenile krščanske vrednote, skrbi, saj gre pri tem za vrsto cenzure. "Jasno je, da je današnja evropska civilizacija močno povezana s krščanstvom, kljub temu pa se tega ne sme napisati," je svoje stališče pojasnil poljski premier.

Evropski parlament o vrhu EU: Od besed k dejanjem

Poslanci Evropskega parlamenta so na zasedanju v Strasbourgu izrazili zadovoljstvo nad zaključki spomladanskega vrha Evropske unije, ki je konec minulega tedna potekal v Bruslju. Doseženi dogovori v zvezi z energetskimi cilji in bojem proti klimatskim spremembam so velik korak naprej, a "od besed je potrebno preiti k dejanjem", je bilo v razpravi slišati iz poslanskih vrst.

Zaključke tradicionalno gospodarsko obarvanega spomladanskega vrha EU je poslancem predstavil nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, katerega država trenutno predseduje EU. Ob tem ni skrival zadovoljstva, da je voditeljem EU uspelo doseči dogovor o zavezujočih ciljih na področju obnovljivih virov energije, saj je to po njegovih besedah pravi dokaz, da je "EU sposobna delovati tudi s 27 članicami".

Z dogovorom o 20-odstotnem deležu obnovljivih virov energije v celotni energetski porabi EU so odprta vrata ambiciozni in odgovorni podnebni in energetski politiki v Evropi, EU pa je na področju boja proti podnebnim spremembam prevzela vodilno vlogo, je poudaril nemški zunanji minister. A zastavljene cilje bo moč doseči le, če bomo poleg energetskih virov diverzificirali tudi dobavne poti, je dodal. V zvezi z lizbonsko strategijo je poudaril, da ta kaže pozitivne rezultate, ki jih je potrebno izkoristiti za nadaljevanje reform. Da bodo strategijo za svojo sprejeli tudi državljani EU, pa je potreba razvijati tudi njeno socialno dimenzijo, je dejal Steinmeier.

Vrh EU misli resno

"Vrh EU je pokazal, da mislimo resno," je ob tem dejal evropski komisar za podjetja in industrijsko politiko Günter Verheugen. Izrazil je tudi prepričanje, da bi morala EU podnebno in energetsko politiko v prihodnje umestiti v lizbonsko strategijo oziroma v politiko za rast in zaposlovanje, v strategiji bi bilo potrebno okrepiti socialno dimenzijo, na globalne izzive pa ponuditi evropske odgovore.

Iz poslanskih vrst so se vrstile pohvale na račun vrha EU. "Postavili smo cilje, zdaj jih je potrebno izpolniti," so med drugim opozorili poslanci Evropske ljudske stranke (EPP). Pozvali so, naj EU v boju proti klimatskim spremembam pritiska tudi na partnerje v svetu, da bi si zastavili podobne cilje kot Evropa. Podobno je bilo tudi stališče socialistov (PES): rezultati vrha so dobri, a zdaj čakajo Evropo veliki izzivi.