Berlin/Ljubljana - Predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering so v Berlinu v okviru neformalnega vrha EU, ki se ga udeležuje tudi premier Janez Janša, podpisali berlinsko izjavo, ki naj bi bila ob 50. obletnici EU simbol dosedanjih uspehov unije in zagon pri soočanju z izzivi v prihodnosti. Podpis izjave so spremljali zvoki evropske himne, Beethovnove Ode radosti.
"Stoletja je bila Evropa ideja o upanju na mir in razumevanje. To upanje je sedaj uresničeno. Evropska združitev je omogočila mir in blaginjo," se glasi neuradni prevod začetka berlinske izjave. "Mi, državljani EU, smo se združili za boljši jutri," pa se glasi uvod v tri tematska poglavja, ki izpostavljajo pomen solidarnosti in demokracije, pomen EU na svetovnem odru ter pomen odprtosti in nadaljnjega notranjega razvoja.
"Z evropsko združitvijo so sanje preteklih generacij postale realnost. Zgodovina nas opozarja, da to moramo zaščititi v dobro prihodnjih generacij. Zato smo danes, 50 let po podpisu Rimske pogodbe, združeni v cilju, da bi EU postavili na nove skupne temelje pred volitvami v Evropski parlament leta 2009," piše v zadnjem odstavku izjave. "Zato ker vemo, da je Evropa naša skupna prihodnost," se sklene izjava. Berlinska izjava, ki predstavlja simbol novega zagona evropskega projekta.
Merkel: Berlinska izjava zaveza vseh članic k reformam
Angela Merkel, je ob podpisu opozorila pred evropskim zastojem in poudarila pomen izjave kot zaveze k reformam. "Želim, da bi državljani EU čez 50 let rekli: takrat, v Berlinu, je EU izbrala pravo pot za prihodnost. Postavila je prave temelje tako za preporod na starem kontinentu kot za svoj prispevek k temu velikemu in hkrati majhnemu svetu. V dobro vsem ljudem. To dolgujemo prihodnosti," je sklenila in požela dolg in gromek aplavz.
Načrt za postavitev "prenovljenih skupnih temeljev", ki jih izpostavlja tudi berlinska izjava, želi Merklova oblikovati do junija, do konca nemškega predsedovanja uniji. "Pri tem stavim na vaše sodelovanje in podporo," je nemška kanclerka pozvala voditelje držav in vlad EU. Dovoliti si neuspeh pri izvajanju reform bi bil "zgodovinska napaka", je opozorila. Kar se bomo mi odločili, bo imelo dolgotrajne učinke, v dobrem in slabem smislu, je dodala.
"Jasneje mora biti, za kaj so pristojne države članice in za kaj unija," je povedala in med področji, kjer je to še posebej pomembno storiti, izpostavila energetsko, zunanjo in notranjo politiko ter pravosodje.
Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering se je v govoru zavzel za sprejetje ustavne pogodbe do naslednjih volitev v Evropski parlament junija 2009. "Želimo, da bi bila vsebina ustavne pogodbe pravno zavezujoča do junija 2009," je poudaril.
" Bili so časi, ko je le peščica sanjala o evropski enotnosti, potem je postala upanje mnogih, sedaj pa je nujna za vse," je Pöttering povzel besede, ki jih je pred 50 leti izrekel tedanji nemški kancler Konrad Adenauer.
Kaczynski skeptičen nad uveljavitvijo nove pogodbe do leta 2009
"Nerealno je pričakovati, da bi lahko nov evropski sporazum v veljavo stopil do leta 2009", je po koncu neformalnega vrha, izjavil poljski predsednik Lech Kaczynski . "Uveljavitev novega sporazuma do leta 2009 je lahko lep cilj, ki pa se mi zdi neverjeten," je pojasnil.
V berlinski izjavi je zapisan cilj, ki ga nekateri razlagamo realistično, to je, da bo besedilo novega sporazuma lahko pripravljeno do evropskih volitev leta 2009, medtem ko drugi, med njimi tudi predsedujoča, nemška kanclerka Angela Merkel, želijo, da bi bil dotlej že zaključen postopek ratifikacije dokumenta, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal poljski predsednik.
Poljska leta 2004 sprejete evropske ustavne pogodbe še ni ratificirala, njeni predstavniki pa so doslej že večkrat dali vedeti, da si bodo prizadevali za preoblikovanje pogodbe.
Merklova za konferenco o novi ustavni pogodbi
Angela Merkel je nakazala možnost medvladne konference za oblikovanje nove pogodbe v drugi polovici leta pod portugalskim predsedstvom.
Kdaj naj bi se konferenca končala, kanclerka ni želela ugibati. "Ne vem, kdaj naj bi se začela in končala. Vsekakor bi se morala čim prej, ker se moramo posvetiti še drugim pomembnim vprašanjem," je povedala.
" Po svojih najboljših močeh si bomo v prihodnjih treh mesecih prizadevali, da bi nam do konca junija uspelo opredeliti časovni načrt za reševanje krize," je dejala. Če bo ta načrt ustrezal, bo morda izhodišče za pripravo medvladne konference, ki bi lahko bila v pristojnosti portugalskega predsedstva. Danes pa ne "želim ustvarjati več pritiska ", je dejala.
Voditelji držav članic so namreč danes ob sprejetju slovesne berlinske izjave potrdili, da so " danes, 50 let po podpisu Rimske pogodbe, tako združeni v cilju, da EU še pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament leta 2009 zagotovimo nov skupni temelj".
Čeprav v iskanju kompromisa besedi ustava in institucionalen nista našli mesta v izjavi, pa se je po tolmačenju mnogih, tudi predsednika slovenske vlade Janeza Janše, s tem stavkom sedemindvajseterica posredno zavezala, da bo storila vse za postavitev novih institucionalnih temeljev, ki bi nadomestili ustavno pogodbo, zavrnjeno leta 2005 na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.
Merklova in Blair za poostritev ukrepov proti Sudanu zaradi razmer v Darfurju
Predsedujoča EU, Angela Merkel, se je danes ob robu neformalnega vrha unije v Berlinu zavzela za strožje sankcije proti Sudanu zaradi razmer v Darfurju. K poostritvi ukrepov proti oblastem v Sudanu je pozval tudi britanski premier Tony Blair, ki se je danes že zavzel tudi za uvedbo sankcij proti Zimbabveju.
Merklova je poudarila, da je "trpljenje ljudi v Darfurju nesprejemljivo" in sudanskega predsednika Omarja al Baširja pozvala, naj "končno začne spoštovati resolucije ZN". Ob tem je še menila, da bi bilo treba resno razmisliti o poostritvi sankcij proti sudanskim oblastem. EU je sicer že leta 2004 uvedla embargo na izvoz orožja v Sudan.
Merklova pozvala Iran k pogajanjem
Predsedujoča EU Angela Merkel je pozvala Iran, naj še enkrat sede za pogajalsko mizo. Merklova je zagotovila je, da je v primeru, da se Iran vrne k pogajanjem, mednarodna skupnost pripravljena podati "zelo velikodušne ponudbe". Tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je Iran pozval, naj napravi potrebne korake, s katerimi si bo ponovno pridobil zaupanje mednarodne skupnosti v miroljubne namene njegovega jedrskega programa. Iran je medtem napovedal svoj odgovor sankcijam VS.
Nova resolucija ZN za poostrtev sankcije proti "ključnim posameznikom v Sudanu"
Britanski premier pa se je zavzel za oblikovanje nove resolucije ZN, s katero bi poostrili sankcije proti "ključnim posameznikom v Sudanu". Britanski premier je tudi povedal, da so bile razmere v Darfurju, kjer naj bi v štiriletni državljanski vojni doslej umrlo že 200.000 ljudi, vsaj dva milijona pa sta morala zbežati z domov, ena od pomembnih tem pogovorov evropskih voditeljev na današnjem srečanju.
Geldof tudi pozval Unijo k sancijam zoper Sudan
Deset evropskih pisateljev, med njimi Nobelova nagrajenca Günter Grass in Harold Pinter, je v odprtem pismu pozvalo evropske voditelje, naj se ob praznovanju 50. obletnice EU spomnijo Darfurja in ukrepajo. K ostrejšim sankcijam proti Sudanu je unijo danes pozval tudi irski roker Bob Geldof.
V slovenskem političnem prostoru je izjava pustila različna sporočila.
Berlinska izjava izraža voljo za izhod iz evropske krize
Poslanec Nove Slovenije Alojz Peterle meni, da "izraža politično voljo, ki napoveduje izhod iz krize in zavezuje k rešitvi glede bodoče pogodbe do leta 2009." Poslanec Socialdemokratov in evropskih socialistov v Evropskem parlamentu Borut Pahor jo razume kot "znak šibkosti politične vizije voditeljev EU in evropske politike na sploh".
Berlinska izjava ustave ne omenja niti posredno, kar kaže na to, da " skorajšnje rešitve te krize ni na vidiku", je poudaril Pahor po udeležbi na srečanju evropskih socialistov. "To ni samo zastoj, temveč politična kriza," je ocenil in dodal, da je bil "čas za premislek" pravzaprav vseskozi le "odlaganje problema". " Očitno prihaja do tihega konsenza, da je čas za premor pri razmišljanju o nadaljnjih širitvah ," je komentiral neomembo širitev v izjavi.
Peterle čestital Merklovi
Medtem ko Pahor tako obžaluje "nesposobnost politične vizije in volje" ter ugotavlja, da EU sredi nemškega predsedstva ni uspelo doseči konsenza glede bistvenih vprašanj, pa Peterle čestita predsedujoči uniji, nemški kanclerki Angeli Merkel, da je "uspela zagotoviti elemente volje" za preboj v ustavnem vprašanju.
Evropski parlament in evropski socialisti s svojima berlinskima izjavama
Tako EPP kot PES sta sicer danes ob 50. obletnici EU sprejeli svoji "berlinski izjavi". EPP je v njej konkretno izpostavila, da je za trajni uspeh evropskega projekta v 21. stoletju nujna institucionalna reforma. V PES pa poudarjajo, da država blaginje ni ovira, temveč sredstvo za uspešnejše izvajanje reform. "Berlinska izjava izraža optimizem nad nadaljnjim razvojem v Evropi," je po srečanju EPP povedal Peterle
Peterle je dodal, da "ne bomo naredili več Evrope z manj komunitarne metode in z nejasno identiteto". Ob tem je tudi izrazil pričakovanje, da bo EPP "še naprej oskrbovala Evropo z dobrimi koncepti".
Pahor: Evropa je na prelomnici soočanja z globalnimi izzivi
Pahor pa je poudaril, da je Evropa na prelomnici soočanja z globalnimi izzivi, na katere socialni demokrati odgovarjajo s potrebo po "močnejši politični Evropi". "Zadovoljni smo s socialno razsežnostjo berlinske izjave EU, čeprav je izjava PES v tem pogledu močnejša, " je dejal.
Vrha EPP se je kot predsednik SLS udeležil tudi Janez Podobnik, kot predsednik NSi pa Andrej Bajuk. Bajuk je ob tem poudaril, da "lahko ima delovanje naših političnih nasprotnikov pod krinko drugačnosti za posledico izgubo naše lastne identitete" ter čestital EPP, da ima "toliko poguma, da pove, kar je prav ".
Proslave se nadaljujejo
Sicer pa se v Berlinu tudi danes nadaljujejo slovesnosti ob praznovanju 50. rojstnega dne EU. V središču Berlina je mogoče na več kot 70 informacijskih točkah izvedeti vse o EU in posameznih članicah, po berlinskih ulicah prodajajo slaščice iz vseh 27 držav, pred Brandenburškimi vrati pa bo po podpisu izjave koncert, na katerem bodo nastopili italijanska rokerica Gianna Nannini, berlinska skupina MIA in danski Outlandish.
Ob 50-letnici EU slovesno tudi v Bruslju
Bruselj, Ob praznovanju 50. obletnice je slovesno tudi v Bruslju, kjer ima sedež večina evropskih institucij. Osrednji dogodek je bil koncert pred Atomiumom v soboto zvečer, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, med drugimi pa so nastopili Axelle Red, The Scorpions, Kim Wilde in Nana Muskuri.
Med obiskovalci koncerta je bil tudi belgijski kralj Albert II., zato so veljali zelo strogi varnostni ukrepi.
V evropski prestolnici ta konec tedna potekajo še številni drugi kulturni in zabavni dogodki ter predstavitve posameznih članic EU. Nekatere so ob tej priložnosti tudi odprle vrata svojih predstavništev pri EU.
V Slovenski hiši v Bruslju je v soboto skupina mladih glasbenikov, študentov na Bruseljski kraljevi akademiji, priredila dva koncerta. Nastopili so pianistka Ana Šinkovec, harfistka Ursula Aščič, violončelist Jan Pavlica in violinistka Sarra Hamrouni, ki so predstavili dela največjih evropskih skladateljev.
Ob 50-letnici EU v Nemčiji tudi posebni kovanci za 10 evrov
Današnjo okroglo obletnico EU so v Nemčiji obeležili tudi z izdajo posebnega kovanca za deset evrov. Na eni strani kovanca je simbolno upodobljenih šest ustanovnih članic unije, obkroženih z zvezdami, ki simbolizirajo odprtost EU. Na njej piše "50 let" in "Rimska pogodba". Na drugi strani kovanca pa je prikazan orel in na njej piše "Zvezna republika Nemčija" in "2007".
V kovnici v Stuttgartu so ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe, ki velja za rojstni dan današnje EU, skovali 1.900.000 takšnih kovancev, ki so v obtoku od 1. marca. Kovanci imajo 32,5 milimetra premera, tehtajo pa 18 gramov. "Evropska unija - združeni v raznolikosti" še piše na robu kovanca.