Berlinski zid na jugu Sredozemlja

Razburkano morje je samo za kakšen dan ustavilo množico čolnov in ribiških bark, ki iz Tunizije na italijanski otok Lampedusa, prav blizu tunizijske obale, vozijo prebežnike, povečini mlade moške.

Objavljeno
15. februar 2011 19.53
Tone Hočevar, Rim
Tone Hočevar, Rim
Rim – Med 5278 prišleki v treh dneh je bilo samo 66 mladoletnikov. Preplah v Italiji je občuten, zdi se, da tudi logičen. Reka ilegalcev namreč ni samo ena, od Tunizije do Lampeduse, ampak čolni pristajajo tudi na precej bolj oddaljeni Siciliji, pa tudi v Kalabriji. Na vlaku, ki je vozil proti severu, so odkrili 160 Tunizijcev. Notranji minister Roberto Maroni pravi, da v prihodnjih dneh pričakujejo vsaj 80.000 nezakonitih pribežnikov.

Za Tunizijce se izrekajo skoraj vsi ljudje s čolnov, ki praviloma nimajo nobenih dokumentov, pripovedujejo pa, da so za pot čez ožino med Tunizijo in Lampeduso plačali po tisoč evrov in več, prodali so menda vse, kar so imeli. Prevoznike poskušajo italijanske oblasti izslediti, aretirati in takoj izgnati, plovila pa zasežejo.

Prišlekov je bilo že v soboto več od domačih prebivalcev na otoku, ki živi od turizma. Za nove prebežnike so spet odprli begunski center, ki je bil zaprt, odkar je Libija pretrgala begunski tok iz Afrike. Veliko jih spi pod milim nebom, samo viharnemu morju se je treba zahvaliti, da beguncev ni vsaj trikrat več. Plovba pa je bila, se zdi, ustavljena samo na tunizijski strani. Z egiptovske strani je na Sicilijo priplula večja ribiška ladja, kar napoveduje, da se bo začel priliv prebežnikov tudi z vzhodne strani, iz Egipta in Jordanije, morda tudi Sirije.

Notranji minister Roberto Maroni in premier Silvio Berlusconi sta šla danes na Sicilijo kar osebno urejat razmere. Begunce morajo namreč čim prej prepeljati na celino, sicer lahko na prenaseljeni Lampedusi izbruhnejo nemiri, bojijo se bolezni, tudi pomanjkanja, saj na otočku ni zalog hrane.

Zunanji minister Franco Frattini se je zaradi begunskega alarma podal na diplomatsko misijo po Bližnjem vzhodu, kjer se nemiri po tunizijskem januarskem zgledu množijo, vsaka nova kriza pa sproži nove valove beguncev.

Italijanski policisti bi pomagali tunizijskim

Frattini se pogaja s Tunizijci, ki bi jih Italija rada prepričala, naj vendarle sprejmejo italijanske policiste in orožnike, ki bi pomagali tunizijskim pri nadzoru obale. Tunizija, ki je po januarskih nemirih gospodarsko zamrla, je prvo ponudbo iz Rima zavrnila kot grobo vmešavanje v notranje zadeve. Frattini se v Tunisu dogovarja tudi o vračanju tunizijskih državljanov z Lampeduse, za katere pa morajo še ugotoviti, ali so res Tunizijci.

Zunanji minister bo obiskal tudi druge države, od koder je mogoče v prihodnjem obdobju pričakovati večje število ilegalcev. Notranji minister Maroni dogajanje na severu Sredozemlja primerja s padcem berlinskega zidu in tedanjim pljuskom vzhodnih Evropejcev na zahod. Pričakuje, da bo množični prihod revežev iz Alžirije, Tunizije, Egipta, Jordanije in od drugod primerljiv s cunamijem Albancev v devetdesetih letih.

Spor z Brusljem

Italija, ki jo kar malo grabi panika zaradi pričakovanega eksodusa s severa Afrike, se je že zapletla v spor z Brusljem. Ko so namreč italijanske oblasti očitale Evropi, da jih v nesreči pušča same, je bruseljska komisarka za notranje zadeve Anna Cecilia Malmström pojasnila, da je Rim v soboto evropsko ponudbo za pomoč gladko zavrnil.

Kaj je bilo res in kaj ne, ni jasno, Italija pa vsekakor zahteva posebno evropsko zasedanje na vrhu, ki naj se loti humanitarne krize na jugu Sredozemlja, ki že pljuska v Evropo. Italija od Bruslja zahteva sto milijonov evrov za humanitarno pomoč, pričakuje tudi, da bodo ta zaplet in tudi vse prihodnje reševali šefi vlad na posebnem nujnem zasedanju. Vatikan medtem svari pred katastrofo in kritizira Evropo, da že spet ni pripravljena na pričakovane dogodke.