Tiskane izdaje
Silvio Berlusconi se vrača na čelo Ljudstva svobode, njegovi poslanci in senatorji ne podpirajo več tehnične vlade in premiera Maria Montija. Predsednik republike Giorgio Napolitano se že posvetuje z voditelji strank, kako naprej, Monti pa normalno dela in čaka smernice s Kvirinala. Začela se je zaenkrat prikrita, vendar že zdaj vroča, srdita volilna kampanja.
Predsednik Napolitano, ki je z izdatno pomočjo nemške kanclerke Angele Merkel pred dobrim letom pripeljal v vladno palačo Chigi profesorja Maria Montija, ki je bil prej dva mandata evropski komisar, sicer pa je predsednik najbolj elitne zasebne univerze Bocconi in sedi v nadzornih svetih nekaterih ameriških bančnih ustanov, se že posvetuje s strankarskimi voditelji in s šefoma parlamentarnih domov, hkrati pa svari, naj politiki z nesmiselnimi potezami ne podrejo, kar je Monti zgradil v dobrem letu, odkar je zamenjal Berlusconija in poskušal rešiti potapljajočo se barko.
Danes se je Napolitano na Kvirinalu najprej sestal s sekretarjem Ljudstva svobode Angelinom Alfanom, ki je lani zamenjal Berlusconija na čelu stranke, pa tudi s strankarskima šefoma poslanske in senatorske skupine. Vsi trije so hiteli poudarjat, da je Monti propadel, da je državo pahnil v brezno in da ni vreden podpore. Že večer prej so berlusconijevci po televiziji očitali Montiju, da je Italijane pahnil v revščino, ni pa mu uspelo zagnati proizvodnje in zagotoviti rasti.
Desnosredinsko Ljudstvo svobode je doslej skupaj z levosredinskimi Demokrati podpiralo tehnično vlado in zagotavljalo njeno skoraj nemoteno delo. Montijevi nasprotniki z desne, Severna liga, so vsaj na prvi pogled izgubili staro moč, brez Bossija ne pomenijo več, kar so nekoč. Nasprotnikov z leve, stranke Italija vrednot, so se v Rimu znebili, ko so njenega voditelja Antonia Di Pietra potunkali v afero strankinih lokalnih sedežev, ki so bili zapisani kot šefova osebna ali družinska lastnina.
Odpisane reforme
Konec podpore Ljudstva svobode verjetno pomeni, da parlament pred novimi volitvami ne bo mogel sprejeti nove volilne zakonodaje namesto sedanje, o kateri so celo njeni avtorji iz Berlusconijeve stranke priznali, da je »prašičja« in da nikomur ne zagotavlja mirnega vladanja. Tudi vse druge pomembne reforme, ki jih je načrtoval Monti, so verjetno za zdaj odpisane, saj jih brez podpore v parlamentu ni mogoče uzakoniti.
Silvio Berlusconi, ki se je s političnega vrha formalno umaknil po padcu z oblasti lansko jesen, se je za preobrat odločil, ko je Montijeva vlada sprejela dekret o »čistih« kandidatnih listah za volitve, te pa bi iz dirke za oblast izločile politike, ki so bili spoznani za krive in kaznovani. Zameril je tudi Montijevemu superministru Corradu Passeri, ki je izjavil, da je vračanje v preteklost (se pravi Berlusconijeva vrnitev na sceno) škodljivo in nevarno.
Ne da bi v predsedniški palači sprožili štartni strel za njen začetek, se je po zapletu v parlamentu in po napovedi Berlusconijeve vrnitve na čelo ta trenutek največje parlamentarne stranke začela predvolilna kampanja, katere izida si ne upa nihče napovedati z jasnimi številkami. Volitve bodo verjetno že februarja ali marca prihodnje leto, obe veliki stranki, Demokrati na levi in Ljudstvo svobode na desni, pa ne vesta, kolikšna je raven naveličanosti volilnega telesa in koliko glasov utegne obema velikima pred nosom pobrati gromki komik Beppe Grillo s svojim populističnim Gibanjem pet zvezd.
