Tiskane izdaje
BRUSELJ – Skrb za preživetje evra in EU je že v začetku tedna nekoliko razelektrila užaljenost italijanskega premierja Silvia Berlusconija, češ da sta se nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy norčevala iz njega. Sinoči se je saga v Bruslju nadaljevala, ko je Berlusconi enemu od novinarjev italijanske javne televizijske hiše Rai, ki je bil ravno sredi vodenja oddaje, dejal: »Merklova se mi je prišla opravičit. Rekla mi je, da ni želela očrniti Italije.«
Nemci: Nima se za kaj opravičiti
Tiskovni predstavnik nemške vlade je Berlusconijeve besede že zanikal. Kot je zapisal na twitterju, se Merklova ni opravičila, saj se nima za kaj opravičiti.
Merklova je na nedeljski skupni novinarski konferenci s Sarkozyjem dejala, da sta dala predsedniku italijanske vlade jasno vedeti, da je Italija pomemben del območja evra, ki nosi temu primerno odgovornost. Dodala je, da evropski voditelji od Italije zahtevajo verodostojne reze za zmanjšanje njenega dolga, ki znaša že 1900 milijard evrov.
Merklova je ob tem izrazila upanje, da bo Italija sprejela ustrezne ukrepe v obliki strukturnih reform in načrta za zmanjšanje zadolženosti, saj okrepljen obrambni zid v obliki povečane posojilne sposobnosti začasnega mehanizma za stabilnost evra namreč ne bo dovolj za okrepitev zaupanja, če države, vključno z Italijo, ne bodo ustrezno ukrepale in ponudile jasne perspektive gospodarske rasti in javnofinančne stabilizacije.
S Sarkozyjem se nista imela časa niti pozdraviti
Sarkozy je bil medtem še bolj jasen. Države ne morejo pozivati k solidarnosti partnerjev, če ne opravijo svojega dela naloge, se je glasilo njegovo sporočilo.
Pred začetkom zasedanja voditeljev je bilo sicer čutiti hlad v odnosih med Berlusconijem in Sarkozyjem. Čeprav je italijanski premier trdil, da francoski predsednik pač ni imel priložnosti, da bi ga pozdravil, je bilo jasno, da so odnosi med Rimom in Parizom napeti.
Temu niso botrovale zgolj nedeljske besede, temveč tudi ravnanje italijanskega člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Lorenza Binija Smaghija.
Italijanski premier Berlusconi je namreč pretekli teden za novega guvernerja italijanske centralne banke nepričakovano predlagal Ignazia Visca, čeprav naj bi ta položaj obljubil Biniju Smaghiju.
Ta je junija pristal na to, da zaradi odhoda dosedanjega prvega moža italijanske centralne banke Maria Draghija na čelo ECB odstopi iz izvršilnega odbora in mesto člana odstopi Francozu, kar je bil tudi pogoj za podporo Francije Draghijevemu imenovanju.
Slaba volja
Bini Smaghi je po odločitvi Berlusconija o guvernerskem mestu sporočil, da ne bo odstopil, kar je med Francijo in Italijo vneslo novo slabo voljo. Berlusconi je zato Binija Smaghija med omenjeno oddajo na Rai javno pozval, naj odstopi, da ne bo povzročal trenj med Rimom in Parizom.
»Vlada je imenovala Binija Smaghija in vlada zdaj zahteva, naj odstopi,« je bil jasen.
Če bi Bini Smaghi ostal, bi imela namreč Italija po odhodu Jeana-Clauda Tricheta v izvršilnem odboru ECB dva člana, Francija pa nobenega. To je v nasprotju z uveljavljeno prakso, da imajo v tem vodstvenem organu banke svoje člane štiri najmočnejše članice območja evra – Nemčija, Francija, Italija in Španija.
Vitez je v sredo zvečer sicer bogatemu repertoarju verbalnih in vedenjskih bravur dodal še eno. Pred začetkom vrha EU je po rokovanju z novo dansko premierko Helle Thorning-Schmidt na hitro, a temeljito od zadaj premeril postavno Danko, prizor pa so ujele tudi televizijske kamere.
