Berlusconi razočaran nad Italijani

Rim – Potem ko so Italijani z nepričakovano veliko večino na referendumu zavrnili spremembe ustave, je nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi izrazil razočaranje nad rezultatom referenduma. Premier Romano Prodi je po drugi strani z izidom zadovoljen in je opoziciji ponudil pogovore glede skupne reforme ustave. "Zamudili smo zgodovinsko priložnost. S to reformo bi posodobili državo," je v ponedeljek zvečer dejal Berlusconi.

Severna liga že napovedala preobrat

Berlusconijeva nekdanja zaveznica Severna liga je po porazu na referendumu že napovedala morebitno ločitev od njegovega desnosredinskega zavezništva in pridružitev levosredinskemu Prodijevemu zavezništvu. "Politična zavezništva so za nas taktična odločitev. Povezujemo se s tistimi, ki bi nam lahko pomagali federalizirati Italijo," je v pogovoru za italijanski dnevnik La Repubblica pojasnil Roberto Maroni, ki velja za drugega človeka Severne lige.

Na dvodnevnem referendumu, ki je potekal v nedeljo in ponedeljek, se je proti spremembi ustave izreklo skoraj 62 odstotkov volivcev. Italijanski politični analitiki izid referenduma označujejo kot zmago za Prodija in nov poraz za desno sredino pod vodstvom Berlusconija, ki je bila poražena tako na parlamentarnih volitvah v začetku aprila kot na lokalnih konec maja.

Berlusconi si je pripravljal teren, a...

Predlagana reforma, ki jo je Berlusconijeva desna sredina podprla novembra lani, bi Italijo približala federalni ureditvi in bi dala večja pooblastila premieru, vendar pa bi po mnenju leve sredine razbijala enotnost države ter preveč okrepila izvršno vejo oblasti, zato so ji nasprotovali.

Predlagana reforma je še določala, da premieru ne bi bilo treba prestajati glasovanja o zaupnici v parlamentu. Poleg tega bi lahko brez odobritve s strani predsednika republike imenoval in razreševal ministre ter razpustil parlament.

Reforma je korenito posegala tudi v sestavo in delovanje parlamenta. Spodnji dom, poslanska zbornica, naj bi imel po novem manj članov, in sicer 500, poleg teh pa še največ tri dosmrtne poslance, ki jih bo imenoval predsednik države, ter 18 izvoljenih med Italijani v tujini. Zgornji dom parlamenta bi se imenoval federalni senat, njegovih 252 članov pa bi izvolili v posameznih deželah. Pri delu senata naj bi, sicer brez volilne pravice, sodelovalo še 42 predstavnikov dežel.