Berlusconi še enkrat prosi za zaupnico

Rim – Medtem ko se je predsednik vlade Silvio Berlusconi že pogovarjal s kolegi v Cannesu in evropskim »nadzornikom« iz Berlina in Pariza zagotavljal, da Italija spoštuje obljube zaveznikom in uresničuje svoje zakone, so v Rimu preštevali, koliko glasov bo lahko dobil na naslednjem, 52. glasovanju o zaupnici.

Še eno v dolgi vrsti glasovanj o zaupnici Berlusconijevi vladi bo verjetno na sporedu že v tednu ali dveh. Šest članov njegove stranke se je danes pisno poslovilo, malo pozneje sta iz poslanske skupine izstopila še dva. Slišati je govorice celo o dvanajstih »prestopnikih« iz Ljudstva svobode, ki jim bo treba poiskati zamenjavo na nasprotni strani, če se bo hotela vlada ohraniti na oblasti.

Je rešitev v tehnični vladi?

Predsednik republike Giorgio Napolitano se je v zadnjih dveh dneh srečal z voditelji vseh parlamentarnih strank, da bi izmeril utrip političnega dogajanja in ugotovil, ali je mogoče z nekakšno tehnično vlado narodne enotnosti rešiti potapljajoče se gospodarstvo in se dokopati do reform, ki jih vlada ne zmore izpeljati.

Napolitano je gostil vse, od predsednika parlamenta Gianfranca Finija, ki razglaša, da tokrat vlada ne bo več zvozila, do demokrščanskega voditelja Pierferdinanda Casinija, ki mu vlada očita, da kupuje njene poslance. Fini, Casini in voditelj demokratske stranke Pier Luigi Bersani so prepričani, da je problem države samo Berlusconi, ki ga je treba nemudoma zamenjati. To se po ustavi lahko zgodi samo, če premier odstopi sam in omogoči ukrepanje predsedniku republike.

Od vladajoče stranke Ljudstvo svobode je predsednik republike dobil odgovor, da se o tehničnih vladah ne pogovarjajo, pripravljeni so samo na predčasne volitve. Tako je tudi stališče Severne lige, ki po eni strani podpira Berlusconija in ga ohranja na oblasti, po drugi pa ga hromi, ko se hoče lotiti bolj učinkovitih varčevalnih ukrepov, zlasti pokojninske reforme.

Severna liga je prepričana, da bi ji predčasne volitve prinesle več glasov, kakor jih je imela doslej. Čeprav ima po anketah samo 22-odstotno podporo, se večje moči nadeja tudi Berlusconi, ki zaupa svoji prepričevalni sposobnosti. Obvladovanje javnosti mu priznava tudi opozicija; ta v svojih vrstah težko najde osebnost, ki bi združevala stranke na sredini in levi sredini, hkrati pa privabljala še volivce.

Govorice, da bi bile volitve lahko že januarja, so sprožili novi odpadniki iz Ljudstva svobode, med katerimi je zlasti glasen bivši predsednik Furlanije - Julijske krajine Roberto Antonione, v prejšnjem Berlusconijevem mandatu tudi član vlade in koordinator vladajoče stranke.

»Maksi amandma«

Že v ponedeljek bodo v senatu v proračunski komisiji predstavili »maksi amandma«, v katerem bodo zapisane obljube, dane evropski komisiji za zmanjšanje italijanskega javnega dolga in za spodbujanje gospodarske rasti. Med ukrepi, ki pa niso uradno potrjeni, je ob pokojninski reformi in novi delovni zakonodaji z olajšanim odpuščanjem delavcev tudi črtanje načrtov o mostu med Kalabrijo in Sicilijo, pa tudi prodaja zgradb in zemljišč v državni lasti.

Nekatere ukrepe, ki so jih v izjavah novinarjem navajali člani vlade, so uradno zanikali, češ da seznam še ni dokončen in usklajen. Vsekakor pa po zadnjih novicah na seznamu ni več nobene izmed napovedanih »šok terapij«, ki jih je kot del dekreta o reformah napovedoval premier, preden so ga kolegi iz vlade postavili na realna tla. Dekreta mu niso dovolili. Superminister Tremonti je opozoril, da bi bilo marsikaj že rešeno, če bi mu Berlusconi zadnja tri leta dovolil snovati finančno in gospodarsko politiko in se vanjo ne bi nenehno škodljivo vpletal. Berlusconi je bil bolj grob, povedal je, da Tremontija nikoli ne bi bilo v njegovi vladi, če bi lahko o tem odločal sam, saj je neučinkovit in ni vreden zaupanja.