Tiskane izdaje
Rim - Tako je hitel pojasnjevati predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, tik preden se je odpeljal »v Evropo«. Sodniki v Neaplju so ga čakali zaman. Priti bi moral na zaslišanje kot priča in kot žrtev izsiljevanja hudodelcev, ki so zaradi izsiljevanja že za zapahi. Ni prišel in zelo verjetno ga pred neapeljske sodnike nikoli ne bo.
Zadeva je preveč občutljiva, tema preveč pikantna. Če bi na sodišču poslušali posnetke sodnega prisluškovanja hudodelcem, bi bilo še veliko huje. Na posnetkih se je namreč znašel tudi Berlusconijev glas.
Za zapahi sta se znašla razvpiti poslovnež iz Barija Giampaolo Tarantini in njegova žena Angela Devenuto, bolj znana kot Nicla. Proslavila sta se v obdobju, ko so se mediji razpisali o razvratu na rimskih dvorih, o dekletih na klic, ki so jih vozili od vsepovsod. Tarantini naj bi bil spretni organizator veselic. V Rim je menda vedno pošiljal najboljše blago. Izdala so ga tudi nekatera dekleta, ki so bila del pošiljk iz Barija, potem pa se jim je zdelo, da lahko kaj zaslužijo brez posrednikov.
Tarantiniju in njegovim sodelavcem so prisluškovali, ker so jih hoteli sodniki »zašiti«, pri tem pa so odkrili, da hudodelci iz Barija grdo izsiljujejo predsednika vlade. Tarantiniju in njegovi ženi je menda plačeval po 20 tisoč evrov na mesec, skupaj pa doslej kar 350 tisoč evrov. Plačeval je menda tudi njunim sodelavcem. Še bolj nerodno pa je, trdijo preiskovalci, ker je direktorju časnika Avanti Walterju Lavitoli, ki je menda še večja baraba od Tarantinija, po telefonu svetoval, naj se ne vrača v Italijo, ker ga bodo v domovini zaprli. Lavitola se zdaj skriva v Južni Ameriki.
Tarantinija so v ponedeljek v zaporu Poggioreale na Neapeljskem zasliševali celih sedem ur. Razložil je, kako dober človek je Silvio Berlusconi, njegova žena Nicla pa je trditve podkrepila s solzami. Silvio nam je bil kot stric, je pojasnjevala, rešil nas je, ko nam je bilo najhuje.
Pomagal sem družini v stiski, je v svojih medijih pred odhodom v Bruselj zagotavljal tudi Berlusconi. Je kaj narobe, če priskočiš na pomoč sočloveku, je z resnim glasom vprašal premier, ko so ga o razlogih za nenadno pot v evropsko prestolnico spraševali v jutranji oddaji njegove zasebne televizije. Tarantini in soproga sta denar od predsednika vlade dobivala v gotovini. Prosila sta ga za pomoč, ko jima je šlo za nohte, sta povedala na zaslišanju.
Sodnikom poslal memorandum
Berlusconi njuno verzijo dogodkov potrjuje v memorandumu, ki ga je danes poslal neapeljskim sodnikom. Spodobi se pomagati družini, ki se je znašla v stiski tudi zaradi sodnikov, ki so jo preganjali, pojasnjuje premier. Ostali so brez denarja, z majhnimi otroki, skrbeti so morali tudi za ostarelo mater.
Vse to bi predsednik vlade lahko povedal kar naravnost na zaslišanju v Neaplju, vendar se je odločil drugače. Za torek, ko bi moral pričati, si je izbral pot v Bruselj. Prav na hitro, tako nenadoma, da njegovega prihoda ni bilo na nobenem dnevnem redu.
Predsednik Van Rumpuy in predsednik evropske komisije Barroso sta morala prilagoditi svoje načrte, predsednik evropskega parlamenta Busek, ki ga je Berlusconi obiskal v Strasbourgu, pa je že vnaprej pojasnil, da se več kot nekaj minut gostu ne bo mogel posvetiti.
Ker je Italijane, vsaj nekatere, ki politiko še jemljejo vsaj na pol zares, zanimalo, zakaj neki bi moral premier pojasniti, o čem bo glasoval parlament, je premier hitro našel odgovor. Zaradi opozicije, ki grdo govori o vladi in o varčevalnih ukrepih in zaradi medijev, ki so tako rekoč vsi v opozicijskih rokah, je nujno pojasniti bruseljskim sogovornikom, da je rebalans dober, da bo rešil Italijo in da se v Rimu ne bodo ponovile Atene.
