Bi Osamo bin Ladna nastanili v Gitmu?

New York – Če bi njegov šef Barack Obama izpolnil obljubo, ki jo je dal, ko je prevzel položaj prvega človeka v ZDA, bi morali zadnjega pripornika izpustiti že pred več kot letom dni. A ameriško vojaško oporišče na Kubi jih še vedno »gosti« 172, direktor obveščevalne službe Cia Leon Panetta pa je izjavil, da bi voditelja organizacije Al Kaida Osamo bin Ladna najbrž nastanili v Guantanamu.

Medtem ko ameriški diplomati poskušajo svoje zaveznice prepričati, naj sprejmejo vsaj katerega od pripornikov, ki že vrsto let nedolžni ždijo v kubanskem zalivu, se jih prebivalci države, ki jih je zaprla, otepajo. Mestni svet v kalifornijskem Berkeleyju je zavrnil ponudbo, da bi v mestu sprejeli dva: alžirskega kuharja Džamela Amezianeja in ruskega baletnika Ravila Mingazova. Konec prejšnjega leta pa sta oba domova zveznega kongresa sprejela zakon o obrambnem proračunu, v katerem je bil tudi člen, ki Pentagonu izrecno prepoveduje uporabo proračunskega denarja za prevoz pripornikov iz Guantanama na ameriško ozemlje ali gradnjo kakršne koli alternative temu taborišču.

To je bil udarec za Belo hišo, ki je načrtovala, da bo zdaj prazni zvezni zapor v zvezni državi Illinois preoblikovala v strogo varovano ustanovo, ki bo gostila tudi pripornike iz Gitma, kakor Američani tudi pravijo Guantanamu. V novem proračunskem predlogu pravosodno ministrstvo še vedno hoče 66,9 milijona dolarjev za zapor v Thompsonu, ki je kakih 200 kilometrov zahodno od Chicaga, a po novem bi ta popravni dom gostil le še običajne, sicer težje zapornike. Vendar je že to preveč za republikanske predstavnike ljudstva »Ta postavka ni v našem proračunu in tudi ne bo, saj bi jim omogočila, da k nam pripeljejo pripornike iz zaliva Guantanamo,« je povedal republikanski kongresnik Frank Wolf iz Virginije in predsednik odbora, ki v spodnjem domu zveznega parlamenta bdi nad blagajno pravosodnega ministrstva.

Ko so januarja republikanci prevzeli oblast v predstavniškem domu zveznega kongresa, je njihov kongresnik s Floride Tom Rooney takoj pripravil predlog zakona, v katerem piše, da pripor v Guantanamu ostaja odprt neomejen čas, vsem »posameznikom, ki so priprti v tej ustanovi, pa lahko sodijo zgolj vojaške komisije«. Po Rooneyjevem zakonu bi vsem tamkajšnjim pripornikom sodili kar na kraju samem, saj bi v Guantanamu postavili posebno sodišče. Zaradi tesne demokratske večine v senatu in grožnje veta, ki prihaja iz Bele hiše, predlog nima velikih možnosti, da bi postal zakon. A zaradi nasprotovanja republikancev, pa tudi nekaterih demokratov, je šef Pentagona na senatnem odboru za obrambo izjavil, da so možnosti za zaprtje Guantanama »zelo, zelo majhne«.

Le dan pred tem je direktor Cie Panetta na vprašanje senatorjev, kam bi zaprli bin Ladna, če bi jim ga uspelo prijeti, odgovoril, da najbrž v Guantanamo. Ker so liberalni komentatorji administracijo takoj napadli, da se je javno odpovedala Obamovim načrtom o zaprtju Guantanama, so iz Cie sporočili, da so bile besede njihovega šefa vzete iz konteksta.