BiH: 14 parlamentov, 14 vlad, 200 ministrov, 5 predsednikov…

Sarajevo – Pobudo ameriške administracije za racionalizacijo ustavne ureditve BiH oziroma zmanjšanje števila kantonov ali njihovo združevanje so podprli akademska skupnost, državljanske pobude in institucije pa tudi gospodarski strokovnjaki, torej skoraj vsi.

Molči samo politika. Dayton je Bosni in Hercegovini oblekel prisilni jopič. Resda je končal vojno, ni pa zagotovil mirne in gospodarsko vzdržne prihodnosti. Država, opustošena v vojni, ena najmanjših in najrevnejših v Evropi, z nekaj več kot štirimi milijoni prebivalcev (bolj natančno število bo znano po popisu prebivalstva prihodnje leto), ima 14 parlamentov, 14 vlad, pet predsednikov, od tega tri na ravni države in dva na ravni entitet, upoštevati pa je treba še štiri podpredsednike na entitetski ravni, več kot 200 ministrov, da o njihovih tajnicah, voznikih in varnostnikih sploh ne govorimo.

Federacijo BiH, večjo entiteto v državi, sestavlja deset kantonov. Med njimi so nekateri po površini primerljivi z večjimi občinami. Posledično ima Federacija enajst vlad, enajst parlamentov in veliko, zelo veliko ministrov. BiH je prva v Evropi tudi po številu političnih strank. Ima jih 84, kolikor se jih je registriralo za lokalne volitve to nedeljo, in 59 koalicij. Danes je najdonosnejši poklic v državi politik, poslanec ali občinski svetnik. Tako številne administracije, ki je poleg tega povsem neučinkovita, ne bi mogla finančno prenesti niti Amerika.

Ameriška administracija, organizatorka daytonske mirovne konference, se tega zaveda že od konca vojne. Kot piše sarajevski Dnevni avaz, je zato znova spodbudila zamisel o rekonstrukciji ustavne ureditve najbolj zapletenega območja države – Federacije BiH. Namen te rekonstrukcije bi bilo organiziranje funkcionalnejših entitet in zagotovitev učinkovitejše vloge oblasti v službi državljanov, in ne nasprotno.

Država na psu

Obe bosansko-hercegovski entiteti sta tik pred bankrotom. Povprečna plača znaša 413 evrov, pokojnina približno 200 evrov, število državljanov z delovnimi knjižicami je po podatkih statistične agencije BiH manjše od 700.000, brezposelnih pa je približno 540.000. Če Mednarodni denarni sklad (IMF) pred nekaj dnevi državi ne bi odobril četrtega stand-by kredita v višini 785,5 milijona mark in na račun centralne banke BiH vplačal prvega obroka v znesku 118,9 milijona mark (od tega dve tretjini za Federacijo BiH, ostalo pa za srbsko entiteto), bi Bosni in Bosancem trda predla.

A zaradi teh milijonov se razmere ne bodo bistveno izboljšale, saj bo del kreditov porabljen za vračilo prejšnjih kreditov Mednarodnega denarnega sklada. Republika srbska je najbolj nazorno pokazala, da milijoni IMF niso dovolj za krpanje proračunskih vrzeli in javno porabo. Samo dva dni po tem, ko je prišel denar IMF, je bila na banjaluški borzi deveta dražba zakladnih menic v vrednosti 27 milijonov mark.

To sicer ni prvi poskus mednarodne skupnosti, da bi rekonstruirala ustavno ureditev Federacije in tako v prvi fazi deset kantonov zmanjšala na razumno in normalno število, potem pa ustavno uskladila organizacijo obeh entitet. Dosedanji poskusi so se neslavno končali.

Uradni Washington je letos sprožil obsežno diplomatsko akcijo za ustavne spremembe v Federaciji BiH. Njeni rezultati bi morali biti vidni že v prvi polovici prihodnjega leta, dobro leto dni pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo najverjetneje oktobra leta 2014. Ameriški veleposlanik v Sarajevu Patrick Moon je lani in letos politične voditelje BiH in nevladne organizacije večkrat pozval, naj se lotijo rekonstrukcije Federacije, pa tudi celotne države. Američani so domače intelektualce pozvali, naj se dogovorijo za spremembe, a ne po nacionalnih šivih, temveč po načelu pravičnosti, po katerem noben konstitutivni narod ne bi smel biti brezpraven. Se pa motijo, ko zatrjujejo, da pri iskanju rešitve ne bodo s pestmi udarjali po mizi. Brez stisnjene pesti in palice s spremembami na bolje ne bo nič, saj tudi doslej ni bilo, ker takšna neracionalna organiziranost ustreza vsem strukturam oblasti.

Profesorji ustavnega prava in nekdanji sodniki ustavnih sodišč pobudo Washingtona pozdravljajo, saj ocenjujejo, da je Federacija BiH neuspešna vojna tvorba, vse tvorbe, ki so nastale zaradi vojn, pa po mednarodnem pravu in konvencijah ne morejo biti priznane. Iz Centra državljanskih pobud opozarjajo, da je treba z ustavnimi spremembami zagotoviti predvsem vladavino osnovnih človekovih pravic, racionalizacijo neracionalne javne porabe in vzpostavitev sodobne ustavne arhitekture, usklajene z EU. Strinjajo se tudi gospodarski analitiki, pri tem pa opozarjajo, da je posebej pomembno okrepiti vlado Federacije v vseh segmentih sprejemanja in izvajanja gospodarske politike. Samo tako bi lahko izenačili pogoje poslovanja v vseh desetih kantonih in zmanjšali javno porabo.

Politiki za zdaj modro molčijo, saj so prepričani, da je zanje tem bolje, čim huje je za druge, in da sta Washington in mednarodna skupnost preveč utrujena, da bi v BiH kaj zares premaknila.