Tiskane izdaje
Bruselj - Vstop Hrvaške v EU bo imel precejšnje posledice za BiH zlasti na področju prometa, mejnega režima in trgovinskih odnosov.
Hrvaška ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić in vodja diplomacije BiH Zlatko Lagumdžija sta vprašanja načela na sestanku z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem. Politično najbolj žgoča tema je Neum, kjer je južni del Hrvaške z Dubrovnikom »odrezan« od ostalega dela države in v prihodnje tudi EU. Hrvaška je obudila megalomanski projekt (za vsaj 250 milijonov evrov) mostu na Pelješac, s katerim bi se ognila Neumu. Nadeja se, da bi denar za gradnjo lahko dobila iz evropskih skladov.
Z mostom je vsaj posredno rešeno vprašanje meje med državama. Hrvaška namreč doslej ni ratificirala sporazuma - premier Zoran Milanović se po novem zavzema za njegovo ratifikacijo -, ki sta ga konec devetdesetih let podpisala Franjo Tuđman in Alija Izetbegović. Ratifikacijo so doslej zavračali, ker bi nekdaj dubrovniška otočka v zalivu pred Neumom pa tudi vrh polotoka Klek pripadli BiH. Kot alternativa se omenja koridor čez ozemlje BiH, ki bi ga lahko dobila Hrvaška. Na drugi strani Sarajevo pričakuje poseben status v hrvaškem pristanišču Ploče.
Kako se Bruselj odziva na takšne dileme, ni znano. Za zdaj evropska komisija z 200.000 evri financira le izvedbo študije, v kateri naj bi preučili različne možnosti za povezave čez Neum. »Most, ne most, predor, nadvoz, podvoz, letala, tovornjaki. To je vsekakor vprašanje za poznejše čase,« je glede Neuma in povezave obeh delov Hrvaške ob prihodu na sedež evropske komisije ravnodušno povedal Lagumdžija. »Za nas ni sporno, da bi Hrvaška morala povezati svoje ozemlje. Prav tako ne, da BiH mora imeti dostop do odprtega morja in da se upošteva njena suverenost,« je pojasnil Lagumdžija. Prednost da imajo vprašanja, ki bodo za ljudi in gospodarstvo imela večjo težo ob vstopu Hrvaške v EU. Težje dolgoročne probleme s primesmi politike naj bi rešili najpozneje do 1. julija, ko naj bi Hrvaška postala 28. članica Unije. Državi s 1001 kilometrom meje morata urediti kopico aktualnih vprašanj, povezanih predvsem z mejnim režimom za ljudi in z blagom. V BiH si želijo pomoči Bruslja pri zagotavljanju boljših pogojev za gospodarstvo, Lagumdžija pa se je pritoževal nad evropsko birokracijo.
BiH ni zadovoljna, da bosta dva mejna prehoda (pri Gradiški in Metkoviću) opremljena z zahtevanimi inšpekcijskimi službami za nadzor vsega blaga (kočljiva je živina). Tako bodo prevozniki z območja Bihaća morali voziti po daljših poteh. Zato si Sarajevo želi še enega prehoda v tej regiji. Poleg tega slabo delujoče državne strukture v BiH ne morejo pravočasno vzpostaviti agencije, ki bi potrdila, da izdelki ustrezajo evropskim standardom. Ob že tako šibkem gospodarstvu BiH grozi, da bo izgubila del tržišča v državi, ki je zanjo ob Srbiji glavni izvozni trg.
Tudi izvoz čez hrvaško pristanišče Ploče v tretje države (denimo Turčijo) bo otežen, bosansko-hercegovski izvozniki ne bodo mogli v tranzitu do ladij pripeljati izdelkov, ki ne izpolnjujejo standardov EU. Hrvaška z vstopom ne bo več del prostotrgovinskega območja Cefta in bo v BiH izvažala v skladu s sporazumom z Brusljem, ki Sarajevu omogoča ohranjanje dela carin. Zaradi tega se bo del hrvaških izdelkov podražil. Podobno se je dogajalo ob vstopanju Slovenije v EU leta 2004.
