Tiskane izdaje
"BiH kot država ne bo obstala. Mednarodna skupnost se je v BiH uštela in to se bo na koncu tudi izkazalo," je poudaril Dodik. Ob tem je dejal, da država sicer ima mednarodno legitimnost, da pa te ni mogoče doseči znotraj države, zaradi česar mora BiH kot državo še vedno skupaj držati mednarodna skupnost. Slednja je bila po Dodikovem prepričanju v preteklih letih mnogo preveč popustljiva do Bošnjakov na eni strani, na drugi strani pa je bila do bosanskih Srbov bistveno prestroga.
Dodik je ob tem še poudaril, da je bil petkov sestanek med predstavniki BiH, ZDA in EU v Butmirju le delovno srečanje, katerega glavni cilj je bila ukinitev urada visokega mednarodnega predstavnika v državi in želja, da bi še pred tem zagotovili določene ustaven spremembe, za kar pa Republika srbska po njegovih besedah ni zainteresirana.
"To je vprašanje, o katerem lahko odločajo podpisnice Daytonskega mirovnega sporazuma. Ustava BiH je četrti aneks Daytonskega mirovnega sporazuma, ki ga je podpisala Republika srbska. O tem je mogoče razpravljati le v okviru pristojnih inštitucij. Nikakršni sestanki, kjer koli, niti v vojaških oporiščih, ne morejo rešiti tega vprašanja. Rešiti ga je mogoče le z dialogom v okviru pristojnih institucij," je še dejal Dodik.
Petkov sestanek z voditelji političnih strank v BiH, ki sta se ga med drugim udeležila predsedujoči zunanjim ministrom EU, švedski zunanji minister Carl Bildt, in namestnik ameriške državne sekretarke James Steinberg, je bil po nekaj urah končan brez posebnih zaključkov. Sta pa Bildt in Steinberg političnim voditeljem v BiH jasno nakazala, kaj mora njihova država narediti, da bi nadaljevala na poti proti evroatlantskim integracijam, se pravi EU in Natu, vendar kaj dlje od tega na sestanku niso dosegli, poroča hrvaška tiskovna agencije Hina.
"Vzpostavili smo dialog in vsi verjamemo, da je to kritični trenutek za BiH," je po petkovem sestanku dejal Steinberg, ki je tudi izrazil prepričanje, da "obstajajo osnove za napredek".
