BiH: občinske volitve so bile še najmanj občinske

Sarajevo – Občinske volitve­ v Bosni in Hercegovini, ki so po mnenju tujih opazovalcev­ potekale v demokratičnem vzdušju in brez večjih incidentov, so bile še najmanj občinske.

Ne v predvolilni kampanji ne v izjavah voditeljev strank se po objavi volilnih rezultatov ni govorilo o komunalnih problemih in interesih občanov, o programih izboljšanja življenjskih razmer, o mestnem prometu, s katerim ni nihče zadovoljen, o oskrbovanju z vodo, o varnosti ljudi na cesti in v njihovih domovih, o delu komunalnih služb, o delu toplarn in zdravstvenih institucij ... Se je pa govorilo o »zaščiti« nacionalnih interesov in novih koalicijah oblasti na državni ravni.

»Sramujte se!«

Nihče od »zmagovalcev« in »poražencev« ni spregovoril o usodi Državnega muzeja BiH, te zakladnice znanja in zgodovine dežele, za katero bi bilo treba poskrbeti, ustanovi, ki je po 124 letih zaprla svoja vrata, potem ko je delovala celo med vojno.­ Nihče od predstavnikov sedanje in prihodnje oblasti ni prebral velikanskega transparenta na strehi muzeja, na katerega so ljudje napisali »Sramujte se!«. Na milijone mark so porabili za tiskanje in nameščanje fotografij kandidatov za predsednike občinskih svetov, poštni nabiralniki so bili do vrha polni različnih sporočil v duhu »volite mene oziroma nas«, hkrati pa se nobena od 84 političnih strank (po številu strank je BiH na prvem mestu v Evropi) ni domislila tega, da bi Narodni in univerzitetni knjižnici BiH v okviru predvolilnega marketinga poplačala dolg za elektriko, ki je nekaj večji od 5000 mark (okoli 2500 evrov), tako da bi jo začelo elektrogospodarstvo znova oskrbovati z električno energijo.

Za politične stranke so bile prejšnje volitve predvsem preverjanje priljubljenosti pred splošnimi volitvami, ki bodo leta 2014. Na podlagi predhodnih podatkov centralne volilne komisije BiH so zmagale tri nacionalne stranke: SDA, SDS in HDZ BiH. Stranka SNSD Milorada Dodika je doživela hud poraz. Od skupno 58 županskih mest v srbski entiteti jih je dobila le 18, kar je za polovico manj kot na prejšnjih volitvah. Glavna zmagovalka v Republiki srbski je SDS, ki je dobila 25 županskih mest, PDP Mladena Ivanića pa se je na teh volitvah uvrstila na tretje mesto. Dodik je po svoje priznal poraz in dejal, da se morajo iz tega nekaj naučiti, se pa lahko potolaži s tem, da je obdržal oblast v Banjaluki, čeprav le z majhno prednostjo. Hudo poražen je bil predvsem v vzhodnih delih entitete. V Federaciji BiH, pa tudi na državni ravni, je bila zmagovalka volitev SDA Sulejmana Tihića in Bakirja Izetbegovića. Ta stranka je v tekmi za 78 občin osvojila 34 občin in še dve v srbski entiteti.

Je upanje dokončno umrlo?

Dobro se je odrezala tudi HDZ BiH s 13 osvojenimi občinami. Njen predsednik Dragan Čović je izjavil, da so se znova potrdili kot vodilna stranka hrvaškega naroda. To je res, a samo v Hercegovini. V osrednji Bosni ta stranka ni dobila podpore Hrvatov. SDP je doživela poraz, čeprav njen predsednik Zlatko­ Lagumdžija trdi, da so dobili 11 županskih mest, kar je tri mesta več kot na prejšnjih občinskih volitvah. Je pa bila SDP poražena v dveh največjih volilnih enotah v Federaciji BiH, in to v občinah Novi grad Sarajevo in Bihać. Majhne opozicijske stranke so ostale majhne in v opoziciji, bodo pa, kot je pričakovati, kljub vsemu imele malce večjo vlogo v občinskih svetih.

Vse predvolilne ankete so opozarjale na to, da bo odziv volivcev najmanjši v zadnjih desetih letih in da bodo državljani tako kaznovali politike, s katerih rezultati dela so skrajno nezadovoljni. V anketah pred volitvami in po njih ljudje niso izkazovali posebnega upanja v ­boljšo prihodnost. Če je res, da upanje umre zadnje, je po teh volitvah upanje dokončno umrlo, saj vsi po vrsti pričakujejo, da se bodo razmere­ še poslabšale.

Analitiki ne morejo pojasniti te velike volilne udeležbe. Volitev se je namreč udeležilo 56,36 odstotka volivcev, kar je največ po letu 2002. Bilo je tudi največ neveljavnih glasovnic, v nekaterih občinah – na primer, v Neumu – več kot 20 odstotkov, kar po svoje prav tako priča o odnosu volivcev do oblasti. V Mostarju volitev ni bilo, ker volilni zakon BiH in statut mesta Mostarja nista usklajena z odlokom ustavnega sodišča BiH.

Zato je bila namesto Mostarja v središču pozornosti mednarodne skupnosti in medijev Srebrenica. Boj za položaj župana Srebrenice je potekal med neodvisnim skupnim bošnjaškim kandidatom in dvema srbskima kandidatoma. Torej med tistimi, ki priznavajo genocid v Srebrenici, in tistimi, ki ga zanikajo. Prvič po koncu vojne so v tej občini upoštevali volilni zakon BiH, po katerem lahko volijo samo tisti, ki živijo v Srebrenici. Prej so lahko v Srebrenici volili tudi vsi razseljeni in pregnani Bošnjaki, in to ne glede na to, kje trenutno živijo. Kako so potekale volitve v tem mestu in katera stran je zmagala, se bo pokazalo v prihodnjih dneh. Dejstvo pa je, da je nemajhno število volivcev v nedeljo v to mesto prišlo z organiziranimi avtobusi iz Federacije BiH, pa tudi iz Srbije.

Zmaga treh nacionalnih strank, nacionalne politike in politikov je znova potisnila v ozadje komunalne interese občanov, v ospredju pa so se tudi tokrat znašli nacionalni interesi in boj za oblast na višjih ravneh.

Zdi se, da se državljani BiH od leta 1992 niso ničesar naučili. To potrjuje tudi izjava predsednika HDZ BiH Dragana Čovića, ki je dejal: »Te volitve prinašajo novo sporočilo. Poleg tega, da so pokazale, kakšna bo nova občinska oblast, govorijo tudi o tem, kakšna bo oblast na višjih ravneh. Po mojem mnenju moramo v prihodnjih desetih dnevih pripraviti dogovor o zasnovi ministrskega sveta BiH, poleg tega se moramo takoj lotiti ponovne vzpostavitve vlade Federacije BiH, ki v sedanji sestavi ne more ničesar več narediti.« Po vsem tem se lahko vprašamo, kakšne volitve so potekale v Bosni. Občinske ali splošne?