Tiskane izdaje
Sarajevo - Bosna doživlja najhujšo politično krizo. Federacija BiH je ostala brez vlade. Premier Nermin Nikšić je vložil kazensko prijavo proti predsedniku Federacije BiH Živku Budimirju.
Predsedujoči ministrskega sveta BiH Vjekoslav Bevanda je na pobudo SDP BiH od parlamenta BiH zahteval odstavitev dveh ministrov in enega namestnika ministra, članov SDA, vse to pa se dogaja v času, ko doživlja država hudo gospodarsko krizo. Politični avanturizem in parlamentarno lutkarstvo. S temi besedami so domači analitiki in predstavniki mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini opredelili poskuse SDP BiH, da bi postala nosilka nove vladajoče večine na ravni države in Federacije BiH. SDP Zlatka Lagumdžije je v Federaciji BiH razpustila dosedanjo vladajočo koalicijo strank in vzpostavila sodelovanje z nekdanjimi nasprotniki - obema HDZ in SNSD Milorada Dodika, pri tem pa jo je podprla tudi Stranka za boljšo prihodnost medijskega magnata Fahrudina Radončića.
V srbski entiteti vlada nima težav zaradi političnih nesoglasij, temveč zaradi vse hujšega nezadovoljstva prebivalstva in gospodarstvenikov. Izgube v gospodarstvu so ob koncu prejšnjega leta presegle štiri milijarde mark, industrijska proizvodnja nenehno peša, pospešeno se povečuje število brezposelnih, oblast entitete, ki nima ustreznih reševalnih pasov, pa je celo prepričana, da je bolje, da se zadolžuje pri ruskih bankah kot pri Mednarodnem denarnem skladu. Nič boljše niso razmere na ravni države. Industrijska proizvodnja se je v prvih petih mesecih letošnjega leta - v primerjavi z enakim obdobjem lani - zmanjšala za 7 odstotkov, izvoz za 7,5 odstotka, število brezposelnih pa pospešeno narašča: brez dela je že 21 odstotkov prebivalcev oziroma 550.000 ljudi.
V teh izjemno težkih razmerah so vladajoče in tudi nekatere druge politične stranke, namesto da bi uvedle ukrepe za spodbujanje gospodarstva in poskušale rešiti, kar se rešiti da, sklenile, da bodo s svojevrstnim državnim udarom vzpostavile novo oblast, tokrat brez SDA. Kar zadeva življenjsko raven, je BiH med državami tega območja na zadnjem mestu. Vsi omenjeni politični pretresi so se zgodili samo zaradi tega, ker SDA ni glasovala za državni proračun, saj so njeni člani prepričani, da bi s tem ogrozili delovanje države.
Dejstvo je, da se povečuje moč entitet, saj so proračunska sredstva BiH ostala na ravni iz leta 2009, proračuna obeh entitet pa sta se povečala v odstotkih z dvomestnimi številkami. Najbolj kritično je stanje v Federaciji BiH, kjer je SDP BiH razpustila koalicijo s SDA in dvema manjšima hrvaškima strankama, ki nasprotujeta hadezejevcem - Narodno stranko dela za blaginjo in Hrvaško stranko prava. Če se bo ta politični avanturizem uresničil, se bodo na oblasti poleg SDP znašli obe stranki HDZ in Stranka za boljšo prihodnost. Da bi bila takšna oblast potrjena v predstavniškem domu Federacije BiH, pa mora nova oblast poleg svojih 56 dvignjenih rok najti še deset poslancev, kar ji najbrž ne bo uspelo, še slabše pa so njene možnosti v domu narodov.
V pričakovanju parlamentarnih odločitev je prišlo do razkola tudi v vladi Federacije BiH. Zadnjo sejo vlade je zapustilo osem ministrov iz SDA, HSP in Narodne stranke dela za blaginjo, s tem pa so blokirali delo vlade. Afera je izbruhnila tudi v zvezi s statusom podpredsednika vlade Desnice Radivojevića, ki je po narodnosti Srb, sicer pa član SDA. S tem problemom se bosta morala ukvarjati tako policija kot ustavno sodišče.
Predsednik Federacije BiH Živko Budimir je Radivojevića, člana vlade, razrešil na podlagi njegove lastnoročno podpisane zahteve. Ali je »nekdo« ponaredil Radivojevićev podpis ali si je ta medtem premislil, se bo pokazalo med preiskavo, res pa je, da tukajšnji časopisi namigujejo, da namerava Radivojević prestopiti v SDP. Zaradi pomanjkanja kvoruma vlada ni mogla razrešiti sedanjih šestih nadzornih odborov javnih podjetij posebnega pomena za normalno delovanje entitete, dveh elektrogospodarstev in štirih telekomunikacijskih družb.
Obrazložitve ni bilo, v javnosti pa prevladuje prepričanje, da gre za nove delitve strankarske oblasti nad javnimi podjetji oziroma prehod teh družb v roke HDZ. O tem, da so ta sumničenja in trditve upravičene, priča tudi podatek, da je vlada Federacije BIH 17. maja imenovala nadzorni odbor Elektrogospodarstva Hrvaške skupnosti Herceg-Bosna s sedežem v Mostarju, kjer imata svoja sedeža tudi obe stranki HDZ. Poleg tega se je za ponovne spremembe odločila le po mesecu in pol.
Olje na političnem ognju
Premier Federacije BiH Nermin Nikšić je vložil kazensko prijavo proti predsedniku Federacije BiH Živku Budimirju, ker je ta sprejel odstop Radivojevića. Budimir je na tiskovni konferenci izjavil, da mora biti vladavina strahu kakršne koli že oblike odpravljena, o tem, ali je ravnal protizakonito, s tem ko je sprejel odstop Radivojevića, pa lahko sodi zgolj pravosodni sistem. Po ustavi Federacije BiH je kot predsednik entitete tudi vodja njene izvršne oblasti, tako da vlada ne more odločati o tem, kakšne odločitve bo sprejemal in kako jih bo izvajal.
Budimir je v zvezi z zamenjavo nadzornih odborov dejal, da gre za dejanje grobega politiziranja z javnimi podjetji oziroma poskus zlorabe teh družb za izkazovanje politične moči. Olje na politični ogenj, ki pustoši po Bosni, je dolil še predsedujoči ministrskega sveta BiH Vjekoslav Bevanda, sicer visoki funkcionar HDZ BiH, ki je, kot je bilo rečeno, na pobudo SDP BiH od državnega parlamenta zahteval odstavitev dveh ministrov in enega namestnika ministra - vsi trije so člani SDA. O tem, kaj se bo zgodilo na koncu, lahko zgolj ugibamo, vendar pa vsi ti politični pretresi pričajo o tem, da gre za resno krizo parlamentarne demokracije. V Bosni ne vladajo parlamenti, temveč voditelji političnih strank. Roke za ali proti se dvigujejo po nalogu »poveljnika«, ne pa na podlagi lastnega mnenja. V času enostrankarske diktature se je v Bosni govorilo: grem v CK po svoje mnenje. Razlika je očitna: v Bosni je danes preveč centralnih komitejev.
