BiH se je stabilizirala

Wiesbaden/Bruselj/London - Varnostne razmere v BiH so dovolj stabilne, da bo EU do junija zmanjšala sile na območju s 6000 na 2500, so se na dvodnevnem neformalnem srečanju v Wiesbadnu strinjali obrambni ministri EU. "Slovenija že nekaj časa zmanjšuje sile v BiH - medtem ko je bilo lani tam od 90 do 100 vojakov, jih je sedaj 61, do konca leta pa naj bi se njihovo število zmanjšalo na 38," je ob robu zasedanja povedal slovenski minister Karl Erjavec.

Bosna se je stabilizirala

Ocena je, da se je država po oktobrskih volitvah dovolj stabilizirala, da tolikšna prisotnost vojakov EU (EUFOR), ki delujejo v operaciji Altea, ni potrebna, je dejal Erjavec in hkrati poudaril, da bodo v primeru poslabšanja razmer število vojakov zvišali. Vojaške zmogljivosti bodo namreč ostale tolikšne, da bo lahko EU po potrebi v začetnem šestmesečnem obdobju število vojakov zvišala nazaj do 6000.

Slovenija bo okrepila prisotnost na Kosovu

Nasprotno bo Slovenija še okrepila sile na Kosovu, kjer bo sodelovala tudi v novi civilni misiji. "Prisotnost vojske ne pomeni rešitve statusa na Kosovu niti ne zagotavlja stabilnosti," je sicer danes na neformalnem zasedanju izrecno poudaril minister Erjavec. Največja grožnja na Kosovu so izredno slabe življenjske razmere, zato je nova civilna misija nujna, je menil v pogovoru ob robu prvega dne zasedanja. Slovenija bo v tej misiji "vsekakor sodelovala", saj je to v njenem "strateškem interesu", podrobnih informacij o razsežnosti misije pa za zdaj ni, je poveda

EU bo oopredelila civilno misijo na Kosovu

EU bo civilno misijo, ki bo prevzela delo misije ZN (Unmik), dokončno opredelila in na Kosovo poslala šele po določitvi statusa pokrajine, torej po sprejetju resolucije o statusu v Varnostnem svetu ZN, so danes vnovič poudarili ministri. Ob tem so podprli predlog odposlanca ZN za pogajanja o Kosovu Marttija Ahtisaarija in poudarili, da je treba "status določiti čim prej", saj zavlačevanje poslabšuje varnostne razmere na območju, je dejal Erjavec.

Na Kosovu je ključno sodelovanje med EU in zvezo NATO, so se še strinjali ministri. NATO zagotavlja varnost, za izboljšanje gospodarskega položaja pa je treba omogočiti delovanje drugih organizacij, tudi EU, je menil Erjavec. O tem se obeta tudi posebna neformalna konferenca, ki pa ne bo na ministrski ravni, je dodal.

Civilna misija naj bi pomagala lokalnim oblastem pri tranziciji

Namen nove civilne misije je predvsem nuditi pomoč lokalnim oblastem v obdobju tranzicije pri vzpostavljanju kosovskih struktur, je pojasnil minister. Podrobne informacije o razsežnosti misije pa bodo znane po opredelitvi statusa pokrajine, je povedal.
EU bo namreč civilno misijo, ki bo prevzela delo misije ZN (UNMIK), dokončno opredelila in na Kosovo poslala šele po določitvi statusa pokrajine, torej po sprejetju resolucije o statusu v Varnostnem svetu ZN, so danes vnovič poudarili ministri.

BiH bolj stabilna kot Kosovo?

Čeprav so udeleženci srečanja izrazili zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti na Kosovu, sploh po nedavnih demonstracijah, so enotni, da ni bojazni za širjenje napetosti v BiH. "Ocena je, da se je država po oktobrskih volitvah dovolj stabilizirala, da tolikšna prisotnost vojakov ni potrebna," je dejal Erjavec in hkrati poudaril, da bodo v primeru poslabšanja razmer število vojakov zvišali. Vojaške zmogljivosti bodo namreč ostale tolikšne, da bo lahko EU po potrebi v začetnem šestmesečnem obdobju število vojakov zvišala nazaj do 6000.

V BiH gre za prehod na policijske sile

V bistvu gre v BiH za "prehod na policijske sile", je pojasnil Erjavec. Policijska reforma je ključen pogoj za napredek na poti BiH v EU in dan pred zasedanjem je komisar za širitev Olli Rehn BiH v Bruslju opozoril, da uresničitev ključnih pogojev pričakuje do srede marca. Ob tem je pozval k premostitvi nesoglasij med hrvaško, srbsko in bošnjaško skupnostjo, ki se ne morejo dogovoriti glede treh temeljnih načel reforme, pri katerih vztraja EU.

Po teh načelih mora biti policija v BiH profesionalna, torej ne pod vplivom političnih tokov, financirana mora biti iz enega proračuna, hkrati pa mora imeti takšne pristojnosti, da bo lahko prehajala meje med obema entitetama, torej tudi meje Republike srbske. Policijska reforma v BiH pa "ne teče, kot bi želeli", je o tem danes dejal Erjavec.

V BiH trenutno 6000 vojakov Euforja, med njimi 72 Slovencev

V varnostnih silah EU (Eufor) v okviru operacije Altea v BiH trenutno sodeluje približno 6000 vojakov, med katerimi je 72 slovenskih. Do junija se bodo sile postopno zmanjšale na 2500 vojakov, pri čemer bodo vojaške zmogljivosti ostale tolikšne, da bodo lahko po potrebi v šestmesečnem obdobju število vojakov zvišali nazaj do 6000. Za koliko se bo zmanjšalo število slovenskih vojakov, za zdaj ni znano.

Na Kosovu pa v okviru mednarodnih sil Kfor pod vodstvom zveze Nato, ki štejejo približno 16.000 vojakov, sodeluje tudi bataljon Slovenske vojske, ki je minuli teden za pol leta prevzel nadzor nad območjem Zahod, kar je najbolj zahtevno sodelovanje Slovenije v mirovnih operacijah doslej. Kontingent šteje 600 vojakov, od tega bo 500 pripadnikov delovalo v okviru bojne skupine Sokol, preostalih sto pa sestavljajo podpora ter častniki v večnacionalnih poveljstvih.

Velika Britanija napovedala umik vojakov iz BiH

V okviru splošnega zmanjšanja sil Eufor v BiH, za katerega so se v začetku tedna dogovorili v Bruslju, je danes britanski obrambni minister Adam Ingram pred britanskim predstavniškim domom že napovedal umik preostalih 630 britanskih vojakov iz BiH, kjer po njegovem mnenju niso več potrebni. Vojaki, večinoma nameščeni v bližini Banja Luke, se bodo tako prihodnji mesec vrnili domov, v BiH pa bo ostala le peščica mož.

Britanski vojaki so v BiH prispeli leta 1992. Sprva so spremljali humanitarne konvoje, leta 1995 pa so sodelovali v kampanji zveze Nato za zaustavitev bojev. Od leta 2004 so britanske sile delovale v okviru mirovne misije EU.

Pripadnike valizijske garde, ki v BiH sodelujejo v silah Eufor, je sicer danes obiskal britanski prestolonaslednik princ Charles.

Na srečanju tudi o ameriškem protiraketnem ščitu v Evropi

Načrtovani ameriški protiraketni ščit v Vzhodni Evropi ne ogroža strateškega partnerstva Evropske unije in Rusije, je poudaril na dvodnevnem neformalnem srečanju obrambnih ministrov EU - visoki predstavnik unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. "Te zadeve ne bi smeli dramatizirati," je dejal in poudaril, da se imata Poljska in Češka pravico sami odločiti, ali bosta sprejeli ameriški projekt ali ne.

"Poljska in Češka s tem ne ogrožata nikogar," je dodal. Kot je na skupni novinarski konferenci s predstavnikom predsedujoče EU, nemškim obrambnim ministrom Franzom Josefom Jungom dejal Solana, je "vprašanje", ali se EU trenutno sooča s kakšno varnostno grožnjo, vendar pa bi se razmere lahko v prihodnosti spremenile.

Rusija nasprotuje postavitvi ameriškega ščita

Kljub temu unija "ne razmišlja" o vzpostavitvi podobnega ščita, je dodal. Minister Jung je poudaril, da ameriški protiraketni ščit ne predstavlja varnostne grožnje za Rusijo. Hkrati se je zavzel, da se o projektu protiraketnega ščita doseže dogovor v okviru zveze NATO. Po besedah Solane si bo EU še naprej prizadevala za "trdne" odnose z Rusijo. "Rusija ni država, ki bi bila daleč stran, temveč je v naši soseščini," je pojasnil. Rusija ostro nasprotuje načrtu postavitve ameriškega protiraketnega ščita, ki naj bi ga postavili na Poljskem in Češkem. Po navedbah ZDA je ščit namenjen obrambi pred morebitnim napadom Irana, Rusija pa to razume kot ogrožanje svoje varnosti.