Biti srečen je postalo v 21. stoletju najvišji cilj civilizacijskega razvoja

Če človeštvo ni pripravljeno na to, da iz pandemije izlušči nauke, ki bi pripomogli k boljšemu jutri – in vse kaže, da je tako –, potem je bolje, da vse to pozabi.

Objavljeno
23. maj 2020 09.00
Posodobljeno
23. maj 2020 09.00
»Biti srečen« je postalo v 21. stoletju najvišji cilj civilizacijskega razvoja. Skorajda obsesija. Foto: Marcelo Del Pozo/Reuters
Sreča ni nič drugega kot dobro zdravje in slab spomin.« Ta stavek najpogosteje pripisujejo švedski igralki Ingrid Bergman, čeprav ga je že veliko pred njo izrekel tudi nobelovec Albert Schweitzer, filozof, muzikolog in zdravnik iz Alzacije. Sicer pa ni pomembno, kdo je prvi povezal srečo in zdravje ter opozoril na zdravilnost pozabe. Ta teden smo to ponavljali kot mantro.»Biti srečen« je postalo v 21. stoletju najvišji cilj civilizacijskega razvoja. Skorajda obsesija. Najprej je kraljevina Butan v samo središče svojih razvojnih programov umestila »indeks sreče« namesto bruto domačega proizvoda, nato pa je začela Mreža ...