Tiskane izdaje
Za sedemletni proračun Unije predlaga 1074 milijard evrov, kar je za 26 milijard manj od zadnjega predloga evropske komisije. Največji postavki v proračunu sta pomoč manj razvitim regijam (kohezija) in kmetijstvo, ki obsegata okoli dve tretjini proračuna.
To je tako imenovani pogajalski okvir (v bruseljskem žargonu je v angleščini poimenovan negotiating box). Pri proračunu je za Slovenijo ključna predvsem kohezija, iz katere v obdobje v 2014–2020 razpolaga z več kot tremi milijardami evrov. Iz skupne kmetijske politike dobiva 1,7 milijarde za neposredna plačila kmetom in razvoj podeželja.
Bolj sprejemljivo za Slovenijo?
Podlaga za Michelov nov okvir je njegov kompromisni predlog iz februarja. Z njim Slovenija ni bila zadovoljna, saj bi bili v skladu z njim rezi pri koheziji prehudi. Nadgrajeni z načrtom za okrevanje so postali sprejemljivi.
Nov kompromisni predlog sicer ne predvideva dodatnih rezov pri koheziji. Prizadeta bi bila bolj razvita kohezijska regija Zahodna Slovenija, ki bi ostala brez precejšnjega dela denarja. Predlagana varnostna mreža sicer zagotavlja, da nobena država članica ne bo dobila manj kot 76 odstotkov kohezijskega denarja v primerjavi z obdobjem 2014–2020.
Objavi predlogov bo sledila njihova analiza v glavnih mestih držav članic. Vsako od držav najbolj zanima predvsem, koliko bo mora vplačati in koliko bo dobila.
Pogojevanje
Michel je poudaril pogojevanje tako glede namembnosti denarja kot tudi pri spoštovanju načela pravne države. Kočljivo vprašanje so ključi za razporejanje denarja iz instrumenta za okrevanje. Po osnovnem predlogu so bila glavna merila število prebivalcev, razvitost in gibanje brezposelnosti v obdobju 2015–2019. Tako aktualni gospodarski učinki pandemije (niso še natančno ugotovljeni) niso bili upoštevani.
Po kompromisnem predlogu bi 70 odstotkov od 310 milijard iz instrumenta za okrevanje bilo porabljenih v letih 2021–2022 po starih merilih. Pri tridesetih odstotkih (za leto 2023) bi upoštevali dejanski gospodarski padec v letih 2020 in 2021. Zato utegnejo manj prizadete države dobiti manj. Celoten načrt vključuje še druge projekte, denimo 30 milijard evrov sklad za pravičen prehod k podnebno nevtralni družbi.
Od 750 milijard evrov za okrevanje (od tega bo tretjina posojil) je bilo za Slovenijo po predlogu evropske komisije predvidenih okoli pet milijard evrov. Polovica tega zneska naj bi bila nepovratna pomoč, drugo polovico pa bi lahko uporabila kot ugodna posojila.
Do kompromisa s popuščanjem bogatim
Države bodo sicer morale pripraviti svoje načrte, ki bodo morali biti odobreni v Bruslju (s kvalificirano večino v svetu EU) in biti skladni z reformnimi, pa tudi siceršnjimi cilji EU, predvsem na področju digitalne in zelene preobrazbe.
Zadnjo besedo bodo imeli voditelji držav članic, ki se bodo sestali konec prihodnjega tedna v Bruslju. Proračun mora potrditi še evropski parlament. Ključno je, ali bodo v skupini štirih varčnih držav (Avstrija, Danska, Nizozemska in Švedska) pripravljeni privoliti v kompromis. Ti zahtevajo strog nadzor nad porabo nepovratnega denarja za okrevanje, da bo res uporabljen skladno s cilji.
Pri proračunu je Michel petim bogatim (ob četverici še Nemčiji) ponudil nadaljevanje veljavnosti popustov na vplačila v bruseljsko blagajno.
Teže do sankcij
Kar nekaj znamenj je, da bo zahteva po splošnem delovanju pravne države, s katero se cilja predvsem na veliki prejemnici evropskega denarja Madžarsko in Poljsko, ublažena. Ker se proračun sprejema s soglasjem, ga morajo na koncu podpreti vsi.
Pri pogojevanju s pravno državo Michel vztraja, da morajo sankcije na proračunskem področju države članice v Svetu potrditi s kvalificirano večino. To pomeni, da bo sankcije teže vpeljati Predlog EK je bil, da bi njihov predlog ukrepov lahko bil zavrnjeni samo. če bi bila kvalificirana večina proti.
Michel je predlagal še vpeljavo novih lastnih virov EU, s katerimi bi evropska komisija lahko vračala 750 milijard za načrt za okrevanje, ki si jih bo z jamstvi držav članic izposodila na trgih. Ti viri bi lahko bili davek na plastične odpadke, digitalna dajatev, obdavčitev uvoza ogljično intenzivnih izdelkov, novi prihodki iz trgovanja z izpusti CO2.
Trideset odstotkov izdatkov EU naj bi bilo sicer poveatnih s podnebno politiko.
Premier Janez Janša je v četrtek zatrdil, da je za Slovenijo ključno, da bo sprejeti kompromis čim bliže predlogom evropske komisije. Drugi ključni slovenski interes je, da bo rešitev pod streho čim prej.
