Blair potrdil delni umik iz Iraka

London/Sydney - Britanski premier Tony Blair je danes napovedal, da bo Velika Britanija v prihodnjih mesecih število svojih vojakov v Iraku s 7100 zmanjšala na 5500. Blair je v spodnjem domu britanskega parlamenta še dejal, da bodo britanske enote v Iraku ostale vsaj do leta 2008 in varovale iransko-iraško mejo ter oskrbovalne poti za ameriške in koalicijske sile v osrednjem Iraku.

"Naša vloga bo vse bolj podpora in urjenje in število vojakov se bo v skladu s tem zmanjševalo," je povedal Blair in dodal, da se iraški premier Nuri al Maliki strinja z njegovim načrtom.

Britanski premier je dejal, da se bo število do konca poletja, ko naj bi Britanci skrb za varnost v Basri predali Iračanom, še zmanjšalo, "po možnosti pod 5000". "To ne pomeni, da so razmere v Basri takšne, kot si želimo, pomeni pa, da lahko naslednje poglavje v zgodovini Basre napišejo Iračani," je bil slikovit Blair.

Predstavniki britanske vojske so sicer danes o umiku že razpravljali na srečanju z iraškimi kolegi, je povedal iraški general Ali Hamadi al Mosavi.

Brown: Delni umik iz Iraka aprila ali maja

Britanski obrambni minister Des Brown je danes sporočil, da se bo umik 1600 britanskih vojakov, ki ga je danes napovedal premier Tony Blair, zgodil aprila ali maja. "Do zmanjšanja bo prišlo, ko bi se morala zgoditi zamenjava enot, ki so tam," je povedal Brown za televizijsko mrežo Skynews. "To se bo zgodilo v obdobju aprila in maja," je dodal.

Umik napovedala tudi Danska

Danski premier Anders Fogh Rasmussen je danes napovedal, da bo Danska do avgusta z juga Iraka umaknila vseh svojih 460 vojakov, nadzor nad območjem pa bodo prepustili iraškim silam. Kot je pojasnil premier, so odločitev o umiku vojakov, ki so nameščeni na območju mesta Basra pod britanskim poveljstvom, sprejeli v dogovoru z iraško vlado in Veliko Britanijo.

Kot je še pojasnil Rasmussen, bodo Danci umik vojakov nadomestili z dodatnimi helikopterji in svetovalci za civilne zadeve, ki naj bi iraškim oblastem pomagali pri obnovi države.

Voditelj levičarske Radikalne stranke Niels Helveg Petersen pa je povedal, da so odločitev uskladili s predstavniki britanskih oblasti, ki so ocenili, da so razmere na jugu Iraka ugodne za odhod. "Ne bi imelo smisla, če bi v tem delu Iraku ostali sami," je poudaril nekdanji zunanji minister Mogens Lykketoft.

Od leta 2003 je v Iraku življenje izgubilo šest danskih vojakov. Rezultati raziskave, objavljene na začetku februarja, so pokazali, da 64 odstotkov Dancev nasprotuje prisotnosti danskih vojakov v Iraku.
O umiku svojih 53 vojakov iz Iraka pa medtem "resno razmišlja" tudi Litva, je danes sporočila tiskovna predstavnica litvanskega obrambnega ministrstva Ruta Apeitkyte.

Avstralija podpira London, o umiku (še) ne razmišlja

Avstralski obrambni minister Brendan Nelson pa je danes poudaril, da Avstralija o časovnem okviru za umik svoje vojske iz te nemirne bližnjevzhodne države zaenkrat ne razmišlja.

Kot je poudaril, je cilj ameriških zaveznikov v Iraku predvsem usposabljanje iraških vojaških sil, podpora slednjim pri prevzemu nadzora v državi in posledično zmanjšanje števila tujih vojakov v Iraku. V tej luči je potrebno gledati tudi na odločitev Velike Britanije, da umakne svoje sile z juga Iraka, kjer je prišlo do napredka, je še pojasnil Nelson.

Naš časovni okvir bo odvisen od sposobnosti iraške vojske, da sama skrbi za svojo varnost in varnost svojih ljudi, je poudaril Nelson in dodal, da do napredka sicer prihaja, vendar razmere umika avstralskih vojakov še ne dopuščajo.

V Iraku 1400 avstralskih vojakov, 70 jih še prihaja

Avstralski premier John Howard je sicer ta teden napovedal, da bo Avstralija v Irak poslala dodatnih 70 vojakov, katerih naloga bo usposabljanje iraških vojakov. Za to na jugu Iraka že skrbi okoli 520 avstralskih vojakov, skupno pa ima Avstralija v Iraku nameščenih okoli 1400 vojakov. Avstralska javnost pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami vojni v Iraku sicer nasprotuje, opozicija pa zahteva umik iz te nemirne države.

Washington zadovoljen s predajo britanskega nadzora Iračanom

Tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost ZDA Gordon Johndroe je v Washingtonu potrdil, da je predsednik George Bush v torek že govoril z britanskim premierom Blairom in povedal, da je predsednik Bush hvaležen za britansko podporo.

V Washingtonu so zadovoljni, da se je položaj v Basri dovolj izboljšal, da lahko Britanci predajo več nadzora Iračanom, je še dejal Johndroe. Do britanskega umika vojakov sicer prihaja v času, ko v ZDA poteka politični boj okrog Busheve odločitve, da v Irak, natančneje v Bagdad in provinco Anbar, pošlje dodatnih 21.500 ameriških vojakov. Nasprotniki Busheve strategije do Iraka so se oprijeli britanskega načrta in ga uporabljajo za napad zoper predsednika.

Johndroe je dejal, da ZDA delijo cilj Velike Britanije glede prenosa odgovornosti iraškim varnostnim silam in zmanjšanje števila ameriških enot v Iraku.

Velika Britanija je na začetku vojne proti Iraku marca 2003 sodelovala s skupaj 46.000 vojaki, sedaj pa jih je tam ostalo še okrog 7000, večinoma okrog mesta Basre na jugu države. V tem času je v Iraku umrlo 132 pripadnikov britanskih oboroženih sil.

Al Maliki odpustil visokega sunitskega uradnika

Iraški premier Nuri al Maliki je danes odpustil visokega sunitskega uradnika, potem ko je ta pozval k mednarodni preiskavi zaradi domnevnega posilstva 20-letne Iračanke, v katerega naj bi bilo vpletenih več pripadnikov iraških varnostnih sil, v katerih prevladujejo šiiti. Vodja ustanove, ki skrbi za sunitske verske objekte, Ahmed Abdul Gafur al Samaraj, nad premierovo odločitvijo ni presenečen, saj al Maliki, kot pravi, ne prenese kritike.

Žensko naj bi v nedeljo, potem ko so jo varnostne sile pridržale zaradi suma, da je pomagala sunitskim upornikom, spolno napadli trije vojaki, vendar ameriški zdravnik, ki jo je kasneje pregledal, ni našel dokazov, da je bila nad njo uporabljena fizična sila. Al Maliki je zato posilstva obtožene vojake oprostil suma, navedbe o posilstvu pa opisal kot poskus diskreditiranja iraških varnostnih sil.

Al Samaraj pa vztraja, da so posilstva v Iraku pogosta in da varnostne sile niso sposobne zaščititi prebivalstva.