Blairu ni uspelo

Budimpešta/London -Predsedniki vlad Madžarske, Slovaške, Češke in Poljske so na srečanju s predsedujočim Evropski uniji, britanskim premierom Tonyjem Blairom, v Budimpešti zavrnili vsakršno krčenje sredstev za kohezijo v prihodnji finančni perspektivi unije za obdobje 2007-2013. Že v četrtek je skušal Blair dobiti podporo treh baltskih držav, medtem ko naj bi se s slovenskim premierom Janezom Janšo sestal 8. decembra v Londonu.

Za dogovor, a ne za vsako ceno

" Danes smo še daleč od dogovora," je po srečanju dejal madžarski premier Ferenz Gyurcsany. Poudaril je, da si višegrajska četverica želi dogovora, a ne za vsako ceno. Zatrdil je, da nove članice ne bodo sprejele predlaganega znižanja kohezijskih sredstev, če ne bo hkrati prišlo do reforme v zvezi z britanskim rabatom in skupno kmetijsko politiko (CAP). "Rabat, CAP in kohezijski skladi so povezani, ne moreš jih obravnavati posamezno," je dejal Gyurcsany. Opozoril je še, da novinke ne morejo plačevati za pretekle kompromise med starimi članicami.

Po drugi strani pa je Blair ponovil, da se London ne bo odpovedal proračunskemu rabatu, je pa izrazil pripravljenost, da Britanija v "enakovrednem" deležu financira razvoj novih članic povezave. "Jasno sem povedal, da se ne bom odpovedal rabatu, rekel pa sem tudi, da moramo prispevati svoj delež za stroške širitve," je dejal Blair. "Vseskozi smo podpirali širitev in narobe bi bilo, če bi se zdaj umaknili," je dodal.

Britanski mediji so poročali, da se je Blair pripravljen odpovedati delu rabata, ki bi ga morale plačati nove članice unije, novica pa je že sprožila ostre kritike v vrstah britanske opozicije. Doslej je namreč London odpravo rabata povezoval z reformo CAP.

Britansko predsedstvo unije doslej še ni uradno predstavilo predloga za pogajanja o prihodnji finančni perspektivi, o kateri bodo evropski voditelji dogovor skušali doseči 15. in 16. decembra v Bruslju, neuradno pa se je izvedelo, da London načrtuje 10-odstotno znižanje sredstev za kohezijo v primerjavi z junijskim luksemburškim predlogom. Omenjena sredstva so povečini namenjena za financiranje razvoja novih članic, ki zaostajajo za razvojnim povprečjem povezave, zato so te že izrazile nezadovoljstvo, tako je estonski premier Andrus Ansip pa je Blairov predlog označil za “nesprejemljiv”.

Po luksemburškem kompromisnem predlogu perspektive naj bi poraba v prihodnjih sedmih letih znašala 870 milijard evrov, s predlaganimi spremembami pa naj bi padla na med 840 in 850 milijard. Največje naj bi bilo znižanje za sedem novink, tri baltske in štiri Višegrajske države; samo na slednjo skupino naj bi odpadlo 70 odstotkov znižanja kohezijskih sredstev. Učinki za druge novinke naj bi bili manjši, za stare članice pa nevtralni ali celo pozitivni.

BBC: Blair se je pripravljen odpovedati delu rabata

London se je po poročanju britanske televizijske postaje BBC pripravljen odpovedati delu proračunskega popusta, in sicer na način, da v prihodnji finančni perspektivi rabata ne bi financirale nove članice Unije. Kot poroča BBC, bo London v svojem predlogu za proračunska pogajanja predlagal nekoliko nižji rabat, s čimer naj bi "dal svoj prispevek za financiranje širitve EU".

Rabat je leta 1984 izborila takratna britanska premierka Margaret Thatcher. Trenutno znaša 5,6 milijard evrov letno, ni pa še znano, kolikšnemu delu bi se bil London pripravljen odpovedati. Britanski dnevnik Financial Times sicer piše, da naj bi Blairovo popuščanje britanske davkoplačevalce stalo milijardo funtov na leto.

Znižanja proračunskega rabata in načina njegovega izračunavanja po navedbah virov predsedstvo ni predložilo, je pa nakazalo pripravljenost, da del tega popusta "vrne" največjim neto plačnicam v proračun, to je Nemčiji, Švedski in Nizozemski.

Za poseg v skupno kmetijsko politiko pa se London po navedbah virov ni odločil, bo pa v tem delu terjal močno zavezo za prihodnjo modernizacijo skupnega večletnega proračuna.

Opozicijski konservativci: Gre za predajo

Blair je doslej vztrajal, da se o rabatu, ki ga Velika Britanija uživa že dobri dve desetletji, ne bo niti pogajal, če ne bo prišlo do znižanja sredstev v evropskem proračunu za skupno kmetijsko politiko. Na slednje ne pristaja Francija, ki opozarja, da je bil dogovor o sredstvih za kmetijstvo do leta 2013 dosežen že leta 2002. Prav britanska nepopustljivost pa je bila tudi glavni razlog za propad finančnih pogajanj na junijskem vrhu EU. Namera odpovedati se delu rabata je po poročanju BBC že naletela na ostre kritike opozicijskih konservativcev, češ da gre za " predajo ".

Bruselj svari pred neenakopravno obravnavo novink

Evropska komisija je britansko predsedstvo EU posvarila pred neenakopravno obravnavo novink. "Videti je, kot da bodo največje breme kompromisa prevzele novinke. Če bo neformalni britanski predlog potrjen, bomo to ocenili za politično kratkovidno odločitev, dvojne standarde in neenakopravno obravnavo," je dejala komisarka za proračun Dalia Grybauskaite. "Na tak način bodo ogroženi prihodnji odnosi med državami članicami, ogrožena bo ideja širitve, praktično opuščeno pa načelo solidarnosti v Evropi. V porazdelitvi bremen med članicami je nujno ravnovesje," je poudarila komisarka. "Verjamem, da je vse to bolj pomembno, kot pa končna vsota denarja. Pogovarjamo se vendarle o načelih, idejah in upih, s katerimi so novinke vstopile v EU," je še nadaljevala.

Podkupovanje ali izseljevanje novih članic?

Udarec neformalnega svežnja naj bi bil za nove članice trikrat večji kot za veteranke. Predsedstvo sicer hoče nove članice "podkupiti" - namenilo naj bi jim manj denarja, a hkrati bi olajšalo pogoje za njegovo črpanje. Med drugim naj bi raven sofinanciranja dvignilo na 85 odstotkov in pravilo N+2, ki določa, da je denar treba porabiti do dve leti po skleniti dogovora zanj, spremenila v N+3.

Absorbcijska sposobnost novink je tako slaba: naj dobijo manj denarja, a dalj časa za njegovo porabo, britansko stališče utemeljujejo viri. A dodajajo, da je to past, saj se bo črpanje glede na pretekle izkušnje poslabšalo. Pred uvedbo pravila N+2 se je vsako leto vrnilo od tri do štiri odstotke neporabljenih sredstev, s pravilom pa le še 0,2 odstotka. "Dejansko gre za izsiljevanje, a novinke prav lahko popustijo, ker rabijo dogovor," so še pojasnili viri. Formalni predlog bo britansko predsedstvo podalo prihodnji teden, 5. ali 6. decembra, članice pa bodo o njem razpravljale na ministrskem konklavu 7. decembra.