Bližnjevzhodna moč ruskega carja

Da lahko mirovniki Združenih narodov spet nadzirajo razmejitveno črto med Sirijo in njenim ozemljem, ki ga je okupiral Izrael, je zasluga Rusije – njene vojaške pomoči, zlasti pa diplomatske sposobnosti, zaradi katere je postala edini zaupanja vreden sogovornik vseh »vpletenih« strani.

Načelnik glavnega operativnega oddelka generalnega štaba ruskih oboroženih sil Sergej Rudskoj je povedal, da so bili »vzpostavljeni pogoji«, da so lahko v četrtek mirovne enote ZN, ki jih je spremljala ruska vojaška policija, prvič po skoraj štirih letih opravile nadzor nad »mejo« med Sirijo in okupirano Golansko planoto. To je bila v skladu z resolucijo varnostnega sveta ZN št. 350 njihova naloga od leta 1974, ko sta Damask in Tel Aviv sklenila premirje, a so septembra 2014 enote Undof umaknili zaradi čedalje bolj nemogočih varnostnih razmer, v katerih so se znašle zaradi razplamtele državljanske vojne v Siriji.

Malo pred tem so bojevniki teroristične skupine Džabhat al Nusra vzeli za talce 45 pripadnikov modrih čelad s Fidžija ter pobrali njihovo orožje in avtomobile, mirovnike pa osvobodili šele s posredovanjem Katarja. Od takrat so nadzorovali razmejitveno območje le s strani, ki je že desetletja pod nadzorom izraelskih oblasti.

Zaščita izraelskih interesov

Mednarodni mirovniki so se vrnili na položaj v spremstvu ruskih vojakov, toda njihovo vrnitev je zares omogočil nedaven vojaški uspeh sirskih vladnih enot, ki so z rusko pomočjo osvobodile jugovzhod države. Toda Moskva ni pomagala Damasku le z vojsko, glavne nasprotnike je prepričala tudi z diplomatsko sposobnostjo.

Če se ne bi vse, kar je bilo pomembno, izgubilo v ameriškem notranjepolitičnem viharju, ki ga poganja domnevno rusko vmešavanje v zadnje volitve ameriškega predsednika, bi bila ena izmed ključnih novic z zadnjega ameriško-ruskega vrha v Helsinkih, da sta se ameriški predsednik Donald Trump in njegov ruski kolega Vladimir Putin dogovorila o rešitvi krize vsaj v enem delu Sirije. V izraelskih medijih so že naslovi povedali, da sta na pogovorih največji jedrski sili na svetu zaščitili izraelske interese, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je bil eden izmed redkih svetovnih državnikov, ki si je drznil pohvaliti prvi zaresen pogovor iz oči v oči med Putinom in Trumpom.



On je bil le nekaj dni pred tem sam pri ruskem predsedniku. Kakor so takrat zapisali nekateri zlobni analitiki, sta sklenila, kaj se bo potem v Helsinkih Putin dogovoril s predsednikom države, ki je najmočnejša zastopnica izraelskih interesov na svetu. V skopih poročilih o srečanju je bilo omenjeno, da je gostitelj Netanjahu menda zagotovil, da bo Rusija pomirila izraelske strahove in prepričala Iran o umiku svojih vojaških oziroma paravojaških enot v Siriji dovolj daleč od meja Izraela oziroma meja njegovih okupiranih območij.

Izraelski mediji so pozneje poročali, da se bodo iransko-šiitske vojske v Siriji odmaknile 85 kilometrov od bližnjega srečanja z Izraelci, kar je pred dnevi, ko se je v Sočiju končalo 10. srečanje predstavnikov Irana, Rusije in Turčije, ki se v »astanskem formatu« trudijo reševati sirsko krizo, tudi uradno potrdil posebni predstavnik ruskega predsednika za Sirijo Aleksander Lavrentjev. »Iranci so se umaknili in tam ni več prošiitskih enot. Lahko da je ostal kakšen posamičen svetovalec v sirski vojski, a težke oborožitve in vojaške tehnike, ki bi lahko ogrožala Izrael, na oddaljenosti 85 kilometrov od razmejitvene črte ni več,« je poudaril ruski diplomat.

Legitimna iranska navzočnost

Po njegovih besedah je iranska navzočnost v Siriji legitimna, vendar se je Teheran na pobudo Moskve sam odpovedal vojakom blizu Izraela. »Ko smo vprašali Irance, ali je nujna njihova vojaška navzočnost blizu izraelske meje, so odkrito odgovorili, da ne. Če je tako, zakaj potem morate biti tam, dajte, umaknite svoje, smo jim rekli,« je pojasnil Lavrentjev. »Vrh v Helsinkih je dokazal, da je Rusija zaveznica Izraela«, je bil naslov v izraelskem provladnem časniku Jerusalem Post.

Podobne hvalnice Rusije je slišati tudi od predstavnikov drugih vpletenih strani v Siriji. Uradna sirska oblast predsednika Bašarja al Asada mora zaupati Moskvi že zato, ker je ne bi bilo več, če ji ruska vojska ne bi priskočila na pomoč. V ruskem časniku Kommersant so pred dnevi navedli izjavo enega izmed voditeljev sirskih upornikov na jugovzhodu države, da so sklenili premirje zgolj z rusko pomočjo, stike z uradnimi sirskimi enotami pa da imajo še vedno le prek ruskih posrednikov.

»Tako pomembne vloge na Bližnjem vzhodu Rusija še ni imela, Putin je dosegel nekaj, česar pred njim ni mogel noben car,« je povedal sodelavec ameriškega mnenjskega središča Brookings Marvin Kalb. Avtor do ruskega predsednika kritičnih člankov in knjig sicer meni, da Putin vse skupaj počne zaradi nacionalističnih interesov, a je kljub temu priznal, da je bil v vlogi gospodarja, v kateri poskuša odigrati posrednika med Izraelom, Arabci in Iranom in ki zahteva spretnost uravnoteževanja interesov, ruski predsednik doslej zelo uspešen.