Tiskane izdaje
LA RESTINGA – Naselje s 547 prebivalci in hoteli s posteljami za 3000 turistov na skrajnem jugu Hierra, najmanjšega in najmlajšega med Kanarskimi otoki, je od 11. oktobra prazno, čeprav so oblasti iz Las Palmasa, prestolnice otoka Gran Canaria in vseh sedmih Kanarskih otokov, zaradi skoraj 10.000 manjših potresnih sunkov z močjo 2. do 3. stopnje po Richterju prebivalce krajev na južni obali otoka že sredi julija posvarile, da jih morda čaka silovita erupcija enega ali več podmorskih vulkanov le nekaj kilometrov od obale.
Torkovo zatišje pred viharjem
Ko je začel oktobra slabe tri kilometre pred La Restingo in 450 metrov pod morsko gladino bruhati podvodni vulkan in je začelo daleč naokrog zaudarjati po žveplu, na gladini pa začeli plavati goreči in ohlajajoči se kosi lave, so španske oblasti na južnem koncu 278 kvadratnih kilometrov velikega Hierra (v španščini železo) in v La Restingi razglasile alarm rdeče stopnje in se je vseh 547 prebivalcev in še nekaj sto varnostnikov in vzdrževalcev sicer že od julija zaprtih turističnih objektov preselila v Valverde na drugem koncu otoka. Serija izmenično močnejših in šibkejših erupcij in potresov iz kraterja pod morsko gladino, umazane zaradi izbruhanega materiala, odtlej ne jenja. Minuli ponedeljek je bil vulkan najaktivnejši do zdaj, torkovo zatišje pa so nekateri izmed španskih seizmologov in vulkanologov opisali kot premor pred glavnim viharjem!
Kakšne bi bile posledice?
Če gromozanske količine žareče magme pred in pod najbolj zahodnim, najmanjšim in najmlajšim med Kanarskimi otoki (pred 100 milijoni leti je nastal po vulkanskem izbruhu) res najdejo pot in udarijo na površje, s čimer bi Hierra doživela kataklizmo, bodo posledice strašnega cunamija zagotovo katastrofalne za obale severozahodne Afrike, Srednje Amerike, severovzhodno obalo Južne Amerike in večino Antilov, kjer je vse leto veliko turistov. Pred 50.000 leti, ko je tam že razneslo vulkan in je v Atlantik odneslo na stotine milijonov ton kamenja in zemlje, sta od severne in južne obale oddivjala cunamija, visoka 100 metrov, in na afriški obali in na zahodni strani Amerike naredila popolno razdejanje.
Konec otoka
Na morskem dnu pred južno obalo otoka zdaj delujeta že dva vulkana, in sicer na 450 in 600 metrih. Iz kraterja prvega prihajajo na gladino vulkanski plini ter goreči in dolgo kadeči se ostanki lave in razbeljenega kamenja, aktivnost drugega, ki je od La Restinge oddaljen pet kilometrov, pa je vsaj za zdaj šibkejša. V soboto je Hierro stresel potres z močjo 4,3 stopnje po Richterju, v ponedeljek, ko je pod zemljo ponovno dolgo grmelo in treslo, pa je imel najmočnejši v seriji potresov moč 4,8 po Richterju. V obeh dnevih je kraju bližji vulkan bruhal vročo vodo, paro in ostanke lave že vsaj 20 metrov nad gladino. Za nastanek 278 kvadratnih kilometrov velikega Hierra naj bi bile pred 100 milijoni leti krive tri strašne zaporedne vulkanske erupcije; če se bo zdaj znova zgodila kaj podobnega, bo to tudi konec tega otoka, so prepričani vulkanologi.
Zadnji vulkanski izbruh na otoku Hierro so zabeležili leta 1793, zadnji na Kanarskih otokih pa je bil pred natančno 40 leti; leta 1971 se je namreč glasno in vidno oglasil dotlej dolgo mirujoči vulkan na otoku Palma.
