Tiskane izdaje
Celo Francija ni več to, kar je bila nekoč. Francozi so stoletja sloveli kot veliki gurmani in uživalci dobrega vina in močnega tobaka, a kakor kaže, bodo tudi oni morali spremeniti svoje navade in razvade. Vlada je po prepovedi kajenja na javnih mestih napovedala še zakonodajo, ki bo močno omejila dostop do alkohola. Pascale Chicotot se ne pritožuje čez vreme ali vinske kritike, medtem ko v vinski kleti iz sedemnajstega stoletja poskuša zadnje letnike iz svojih vinogradov sredi Burgundije. Marsikaj pa pove čez vlado. »Z nami ravnajo, kakor da izdelujemo nevarne snovi,« je International Herald Tribunu zaupala Chicototova, ki ima z možem Georgesom majhno vinoteko. »Nismo teroristi in vino ni nevaren izdelek, temveč nadvse žlahtna stvar.«
Francoski vinarji se pritožujejo, da vlada čedalje bolj otežuje prodajo in pitje vina v Franciji, medtem ko povpraševanje po odličnih francoskih vinih drugod raste. Po zadnjem vladnem predlogu bi zakonsko mejo za nakup in uživanje vseh vrst alkohola dvignili s 16 na 18 let, prepovedali prodajo alkoholnih pijač na avtocestnih bencinskih črpalkah in odpravili srednješolske zabave, na katerih lahko dijaki z nakupom vstopnice pijejo, kolikor hočejo.
»Zakaj ta nacionalni mazohizem?« se Denis Saverot, urednik vodilne francoske revije o vinu La Revue du Vin de France, sprašuje v knjigi In Vino Satanas. »Je vino postalo politično nekorektno?« Francoski laissez-faire je pred veliko preizkušnjo, še posebej odkar je ministrstvo za zdravje sporočilo, da se je število najstnikov, mlajših od petnajst let, ki so zaradi pijanosti pristali v bolnišnici, v zadnjih štirih letih povečalo za polovico.
Vinarji trdijo, da bi predlagani ukrepi le malo pripomogli k reševanju problema in bi panogo, ki se že zdaj bojuje za preživetje, potisnili v še večje težave. Francoski najstniki vino dojemajo kot pijačo svojih staršev in raje posežejo po pivu ali žganih pijačah. Poraba piva in žganja je v zadnjih letih nekoliko zrasla, uživanje vina pa je močno padlo. Po podatkih državnega statističnega urada Francozi, ki so leta 1960 spili po sto litrov vina na osebo na leto, zdaj spijejo le še 56 litrov. Kakor ugotavlja raziskava, ki jo je naročil Vinexpo, vinski sejem v Bordeauxu, bodo Francijo po skupni porabi vina kmalu prehitele ZDA, čeprav še vedno vodi pri količini popitega vina na prebivalca. Pridelava bo še upadala, saj EU načrtuje zmanjševanje subvencij za vinogradnike. Vinarji, ki imajo čedalje manj prijateljev v vladi, izgubljajo upanje, saj je predsednik države Nicolas Sarkozy abstinent.
V Franciji že zdaj veljajo strogi zakoni glede oglaševanja alkohola: na televiziji takšnih oglasov sploh ni, v tiskanih medijih pa se ne sme pokazati ljudi, ki pijejo alkohol. A ta pravila so bila spisana leta 1991, preden je internet postal globalni medij. Oglaševalci alkoholnih pijač so tako pridno izkoriščali luknjo v zakonu. Po prvem osnutku nove zakonodaje pa bi morali vinarji celo zapreti svoje informativne strani in spletne prodajalne vina. Toda ministrica Roselyne Bachelot se je distancirala od najhujših omejitev spletnega oglaševanja. Kakor je povedala v pogovoru za francoski Figaro, bi oglasi za alkohol še imeli prostor na spletu, nikakor pa ne na straneh, namenjenih otrokom ali športu.
Te izjave so nekoliko pomirile vinarje in njihove zaveznike. »Še vedno pa bomo morali razlagati vsem, da naš cilj ni opijanjanje ljudi,« pravi Marie-Christine Tarby, predsednica lobistične organizacije Vin & Société, zastopnice interesov vinarske panoge, ki zaposluje četrt milijona ljudi in predstavlja 17 odstotkov prihodkov v kmetijstvu.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!
