Pogovorov v nemški prestolnici so se udeležili predstavniki več kot desetih držav. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v uvodu poudaril, da konflikta v Libiji ne morejo rešiti s pomočjo vojske. »Trdno sem prepričan, da za Libijo ne obstaja vojaške rešitev,« je dejal Guterres. Treba je preprečiti zaostritev vojne, zato da se konflikt ne bi končal v humanitarni nočni mori, je dodal.
Preberite tudi naslednje prispevke novinarja Boštjana Videmška:
Ali kopičenje sil lahko vodi v mir?
Državljanska vojna vse bolj globalni konflikt
Libijski kaos je eksplozivno geostrateško središče
Ali kopičenje sil lahko vodi v mir?
Državljanska vojna vse bolj globalni konflikt
Libijski kaos je eksplozivno geostrateško središče
Pred začetkom konference so se zvrstila dvostranska srečanja. Gostiteljica, nemška kanclerka Angela Merkel se je ločeno sestala s sprtima libijskima voditeljema, predsednikom mednarodno priznane vlade Fajezom al Saradžom in odpadniškim generalom Kalifo Haftarjem. Libijska voditelja se po pisanju dpa vsaj začetka konference nista udeležila.
Kanclerka se je med drugim srečala še z ameriškim zunanjim ministrom Mikom Pompeom, turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Erdogan in Putin, ki veljata za najvplivnejša akterja v Libiji, kjer podpirata ločene strani, sta se srečala tik pred konferenco.
Putin je izrazil iskreno upanje, da jim bo uspelo najti rešitev za konflikt, saj da še niso izgubili upanja. Pohvalil je tudi Turčijo za njen doprinos k sklenitvi prekinitve ognja v državi. Erdogan pa je pozval Haftarja, naj opusti nasilen odnos, da bi lahko dosegli politično rešitev in jo implementirali. Z Erdoganom se je srečal tudi Saradž, ki je ocenil, da je uspeh odvisen od tega, ali so se agresorske sile pripravljene umakniti. Ob tem je za dpa dejal, da ne zaupa nasprotni strani.
V Berlinu so med drugim zbrani tudi predstavniki Velike Britanije, Francije, Kitajske, Združenih arabskih emiratov, Konga, Italije, Egipta, Alžirije, Združenih narodov, Evropske unije, Afriške unije in Arabske lige. Glede na osnutek sklepne izjave naj bi se udeleženci skušali poenotiti glede razorožitve milic in strožjih sankcij v primeru kršitve embarga na orožje, poroča portal nemškega tednika Der Spiegel.
Upoštevanje dogovora naj bi nadzorovala mednarodna skupnost. Ob tem je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell ponovil petkovo izjavo, da bi morali biti Evropejci bolj aktivni pri nadzoru spoštovanja embarga na orožje. Medtem je h končanju nasilja v Libiji pozval tudi papež Frančišek. Kot je dejal med današnjo pridigo, si želi, da bo vrh v Berlinu začetek poti h končanju nasilja in da jim bo uspelo oblikovati rešitev, ki bo vodila v mir.
Medtem ko sile generala Haftarja nadaljujejo z obleganjem Tripolija – januarski dogovor o prekinitev ognja iz Moskve ni bil uresničen –, je dogajanje zaostrilo še petkovo zaprtje pristanišč za izvoz nafte na vzhodu države. Z ukrepom, ki je oblast v Tripoliju prikrajšal za pomemben delež dohodkov, Haftar želi doseči preklic dogovora med tripolijsko vlado in Turčijo, ki ji pomaga z vojaškim kadrom, piše medijska hiša Al Džazira.
Da Libija ne postane nova Sirija ...
Nemški zunanji minister Heiko Mas je pred današnjim srečanjem menil, da so pogovori nujni za preprečitev stopnjevanja konflikta v Libiji. Da, povedano z njegovimi besedami, »Libija ne postane druga Sirija«, še piše Al Džazira.
Posebni odposlanec Združenih narodov za Libijo Gasan Salame je v intervjuju za Radio 4 (BBC) pozval države, naj se v konflikt v Libiji prenehajo vmešavati s pomočjo v obliki plačanih borcev, orožja, financiranja in neposredne vojaške pomoči. Prav tako je izrazil pričakovanje o spoštovanju embarga na dobavo orožja v Libijo, ki ga predvidevajo resolucije varnostnega sveta Združenih narodov.