Bodo ZDA dobile prvega temnopoltega predsednika?

Washington - Demokratski senator iz Illinoisa Barack Obama je ustanovil raziskovalni odbor za predsedniško kampanjo leta 2008, ki mu omogoča začetek zbiranja denarja in pomeni prvi korak na poti do razglasitve kandidature za predsednika ZDA. Obama, ki lahko postane prvi temnopolti predsednik ZDA, je napovedal, da bo svojo uradno odločitev o kandidaturi za nominacijo demokratske stranke oznanil 10. februarja, v Springfieldu v Illinoisu, sicer domačem kraju 16. predsednika ZDA Abrahama Lincolna.

45-letni Obama je Američanom postal znan leta 2004, ko je imel govor na nacionalni konvenciji demokratske stranke v Bostonu, novembra istega leta pa je bil izvoljen v zvezni senat. Sicer je tudi sam presenečen, da se je šele po dveh letih dela v senatu znašel v položaju, ko ga demokrati po vseh ZDA prosijo, naj se odloči za predsedniško kandidaturo in če ima kdaj možnosti za uspeh, jih ima na volitvah prihodnje leto.

Bo kandidirala tudi Hillary Clinton?

Ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu se izteka drugi mandat, podpredsednik ZDA Dick Cheney ne bo kandidiral za predsednika, demokrati pa iščejo alternativo senatorki iz New Yorka Hillary Clinton, ki bo morala svojo napoved kandidature sedaj hitro objaviti. Del demokratov je strah, da Hillary Clinton, ki ima sicer za sabo denar in močno organizacijo med demokrati, ne bo uspela premagati republikanskega nasprotnika in postati prva predsednica ZDA, ker nima veliko možnosti za uspeh v tradicionalno republikanskih državah ameriškega juga in zahoda.

Hillary Clinton še ni napovedala ustanovitve raziskovalnega odbora za predsedniško kampanjo, vendar bo to verjetno storila kaj hitro, saj tudi zanjo velja, da ima leta 2008 najboljše možnosti za uspeh, če si res želi priti v Belo hišo. Kandidatura Baracka Obame je zanjo najbolj nevarna, saj ima senator iz Illinoisa karizmo, nekaj, česar drugi kandidati, ki so se doslej podali v igro, nimajo. Obama poleg tega na televiziji deluje zelo sproščeno, kar Clintonovi manjka, čeprav je iz oči v oči precej boljša.

Republikanci ali demokrati?

Kandidatura Obame in Clintonove napoveduje, da bo republikanska tekma za predsednika v senci demokratske, saj bo podobna boju med Bushem in senatorjem Johnom McCainom iz leta 2000, ki je bila tekma med kandidatom, polnim denarja in institucionalne podpore ter kandidatom, ki je užival podporo medijev. Problem Obame je sicer v tem, da je temnopolt, saj ni zanesljivo, da je Amerika že pripravljena na predsednika, ki ni povsem bel in ni pripadnik ene od protestantskih ver.

Težave zaradi imena?

Težave bo imel tudi zaradi svojega srednjega imena "Husein", pa tudi zaradi tega, ker se njegovo ime Obama rima na Osama, kajti demokratski in republikanski nasprotniki komaj čakajo, da izkoristijo ti dve lastnosti, iz katerih se že izdatno norčujejo ameriški komiki. V ameriški predsedniški politiki je vsebina skoraj vedno v ozadju forme oziroma videza in takšne stvari, ki na primer v Evropi ne bi pomenile veliko, so v ZDA skoraj odločilnega pomena.

Obama je sin očeta iz Kenije in bele matere iz Kansasa, ki je mladost preživel na Havajih in v Indoneziji. Preden je bil leta 2004 izvoljen v senat, je bil osem let senator Illinoisa. Obama ni obremenjen z iraško vojno, saj ga leta 2002, ko je Bush dobil od kongresa vojna pooblastila še ni bilo v Washingtonu, zato lahko mirne duše kritizira nepriljubljeno vojno in nepriljubljenega predsednika, ne da bi se mu bilo treba opravičevati za podporo vojni, kar je leta 2002 delovalo kot obvezno za prihodnje politične ambicije vsakega kongresnika.

Ostali kandidati

Poleg Clintonove in Obame sicer za najresnejšega kandidata med demokrati velja nekdanji senator iz Severne Karoline in nekdanji podpredsedniški kandidat John Edwards. Raziskovalne odbore pa so ustanovili še senator iz Connecticuta Chris Dodd, guverner Iowe Tom Vilsack in kongresnik iz Clevelanda Dennis Kucinich. Kandidaturo je napovedal senator iz Delawarea Joe Biden, o njej pa razmišljajo tudi guverner Nove Mehike Bill Richardson, nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore, nekdanji predsedniški kandidat senator iz Massachusettsa John Kerry in upokojeni general Wesley Clark.

Pri republikancih so raziskovalne odbore ustanovili McCain, nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani, senator iz Kansasa Sam Brownback, nekdanji guvernerji Massachusettsa Mitt Romney, Wisconsina Tommy Thompson, Virginije Jim Gilmore, kongresniki iz Kalifornije Duncan Hunter , Teksasa Ron Paul in Koloada Tom Tancredo. O kandidaturi razmišljajo tudi nekdanja guvernerja New Yorka George Pataki in Arkansasa Mike Huckabee, nekdanji predsednik predstavniškega doma Newt Gingrich, senator iz Nebraske Chuck Hagel in newyorški župan Michael Bloomberg.