Boj za Turkmenbašijevo nasledstvo

Aškabad - Volitve novega predsednika Turkmenistana, ki bo nasledil pred kratkim preminulega avtokratskega voditelja Saparmurata Nijazova - Turkmenbašija, bodo potekale 11. februarja prihodnje leto, je danes odločil 2500-članski ljudski svet, najvišji politični organ v državi. Ta je imenoval tudi šest kandidatov za predsednika, med katerimi je začasni predsednik Gurbangulij Berdimuhamedov. Volitve bodo v skladu z najvišjimi merili, je zagotovil vodja volilne komisije Murad Karjev.

Naslednik bo ostal na Turkmenbašijevi poti

Toda Gurbangulij Berdimuhamedov, ki je obenem namestnik premiera, je že pred tednom zatrdil, da bodo tokratne volitve potekale na "demokratični osnovi, ki jo je postavil veliki voditelj", "vsi kandidati pa bodo morali stopati po poti, ki jo je začrtal" Nijazov, tako da je mogoče sklepati, da oblasti ne načrtujejo pluralističnih volitev.

V Turkmenistanu bodo predsednika izbirali prvič po letu 1992, ko so volivci Nijazovu - edinemu kandidatu - namenili skoraj 100-odstotno podporo. V četrtek preminuli predsednik, znan tudi kot Turkmenbaši, oče vseh Turkmenistancev, je državi z železno roko vladal 21 let, ni pa imenoval nobenega naslednika.

Med kandidati za slednjega so poleg Berdimuhamedova tudi namestnik ministra za energetiko, dva župana, namestnik guvernerja regije in vodja okrožja. Gre za manj znane politike, ki naj bi jih imenovali, da bi ustvarili vtis pluralističnih volitev.

Berdimuhamedova so za začasnega predsednika imenovali dan po Nijazovi smrti. Ustava sicer določa, da bi moral na ta položaj nastopiti predsednik parlamenta, vendar pa je bil proti njemu sprožen kazenski postopek.

Ugibanja o ustreznosti postopkov

Vprašanja o tem, ali bodo ustavni postopki ustrezno izvedeni, so se porodila že nekaj ur po Nijazovi smrti, ob nepričakovanem vzponu Berdimuhamedova na predsedniški položaj pa so se pojavila ugibanja o notranjih bojih za oblast. Ustava začasnemu predsedniku kandidaturo na predsedniških volitvah sicer prepoveduje, vendar pa ima ljudski svet pravico do ustavne spremembe.

Turkmenistan je država z eno samo uradno dovoljeno stranko - Turkmenistansko demokratsko stranko, medtem ko se je vsa opozicija v času Nijazove vladavine izselila v tujino. Opozicijski voditelji, ki želijo na volitvah predstaviti skupnega kandidata, se nameravajo vrniti v Turkmenistan, kar pa jim zaenkrat še ni uspelo.
Stabilen Turkmenistan je v interesu tako Zahoda kot Rusije. Azijska država ima namreč ogromne zaloge plina, poleg tega pa leži na strateško pomembnem območju, saj meji na Afganistan in Iran.