Boj za vodenje CDU bo oster

Frankfurt – Boj za vodenje nemških krščanskih demokratov (CDU) bo oster. Še preden je Friedrichu Merzu uspelo na novinarski konferenci pojasniti javnosti svojo odločitev za kandidaturo, sta ga z nenadnim sklicem novinarske konference poldrugo uro prej prehitela Armin Laschet, ki je prav tako napovedal kandidaturo, in Jens Spahn, ki se je odpovedal svoji v zameno za podporo Laschetu.

Današnji novinarski konferenci glavnih kandidatov za položaj predsednika CDU napovedujeta oster boj v iskanju odgovora na vprašanje, kam naj se po novem usmeri nemška krščanska demokracija. Merz in Laschet sta s tem tako rekoč v celoti zasenčila napoved tretje kandidature Norberta Röttgena, poslanca CDU. »CDU se sooča z največjo krizo zaupanja v zgodovini. Nočem, da bi bila Angela Merkel zadnja kanclerka CDU v naši zgodovini,« je svoj nastop pred novinarji začel zdravstveni minister Spahn, ki bi ob izvolitvi Lascheta postal podpredsednik stranke.


 

Dva kandidata, dve smeri

Pojasnila sta, da je čas za to, da v CDU združijo sile, poiščejo skupne točke in postavijo razlike na stran. Iz nastopa je bilo razbrati, da so v ozadju potekali intenzivni pogovori med vsemi kandidati. Laschet je med drugim dejal, da so se v dobro stranke nadejali enega skupnega kandidata. A razlike med Laschetom in Merzem so zelo velike. Medtem ko Laschet nasprotuje popolni spremembi politične smeri CDU, Merz ponuja volivcem prav to. Presekal bi vezi z Angelo Merkel ter tematsko in organizacijsko prevetril stranko. Njegov načrt je pritegniti v CDU sedanje volivce skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). Laschet mu je odgovoril, da so na zahodu svojo nalogo že opravili. AfD v njegovi deželi nima velike podpore in njihov cilj je to podporo zmanjšati pod 5 odstotkov, ki vodijo v parlament.



Ključno vprašanje, ki si ga morajo zastaviti v CDU, je, ali lahko s pomikom na desno pridobijo več volivcev, kot bi jih s tem premikom lahko izgubili na račun zelenih in socialnih demokratov (SPD). Na zadnjih volitvah v Hamburgu se je pokazalo, da CDU krvavi prav na tem področju. Lahko Merz več ponudi volivcem AfD v vzhodnonemških deželah, kjer ima ta stranka že več kot 25-odstotno podporo? Merz je prepričan o tem, Laschetovi podporniki pa ne. A zadnje ankete so pokazale, da Nemci vidijo največ upanja za CDU z Merzem na čelu.
 

Kako pomiriti strahove

Tako Merz kot Laschet kot enega od večjih problemov države trenutno vidita naraščanje sovraštva, strahu in rasistično motiviranih morilskih napadov. A medtem ko Merz vidi rešitve v ostrejšem nadzoru na mejah, večji podpori begunskim taboriščem v tujini, Laschet poudarja odpravljanje strahov v družbi. »Ljudje se bojijo migracij, digitalizacije, višanja najemnin, izključevanja, podnebnih sprememb. Znova razpravljamo o temeljnih vrednotah, svobodi tiska, neodvisnem sodstvu ... Ljudje se bojijo gibati na določenih lokacijah v državi. Tega ne smemo dopustiti. Naša ključna naloga je odpraviti te strahove,« je dejal.

»Trenutne razmere so takšne, da je bolj kot osebne ambicije pomembna celotna stranka,« je svojo odločitev o podpori Laschetu argumentiral Spahn. Ali je s tem meril tudi na Merza, s katerim se v zakulisju očitno niso mogli uskladiti o enem kandidatu, ni jasno. Vprašanje je tudi, kako bo Merz ob izvolitvi sodeloval s kanclerko, do katere ne kaže velikih simpatij. Poudarila je sicer, da je izvoljena za celoten mandat, a z napovedjo celovitega preloma s kanclerkino politiko se obeta nelagodno sobivanje. O tem, kdo bo vodil CDU, bo stranka odločala 25. aprila. O kanclerskem kandidatu naj bi odločali konec leta s sestrsko CSU iz Bavarske.