Bojevniki Islamske države in njihove neveste

V Nemčiji in drugod po Evropi še ne vedo, kaj naj storijo z nevarnimi tujimi in domačimi islamisti. 

Objavljeno
19. februar 2019 20.55
Posodobljeno
19. februar 2019 20.55
Na severu Sirije naj bi bilo še več desetin nemških pripadnikov Islamske države, med njimi ženske in otroci. FOTO: Reuters
Berlin - Ena od dolžnosti demokratičnih držav je skrb za državljane v tujini, zato gredo mnogim lasje pokonci ob izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj evropske zaveznice vzamejo nazaj svoje v Siriji zaprte pripadnike teroristične Islamske države (IS). Tako kot so bile težavne odločitve, kaj narediti z nevarnimi tujimi islamisti, vsaj Nemčiji še ni jasno, kaj naj stori s tistimi, ki so se radikalizirali doma.

Nemčija se je dolgo spraševala, ali ni Tunizija prenevarna za domnevnega osebnega stražarja in terorista Osamo bin Ladna. Morda bo zdaj manj dilem z zajetima Sircema, ki ju sumijo članstva v sirski tajni službi in mučenja nasprotnikov režima. Časi so se spremenili in ob morebitnem vračanju lastnih državljanov, ki so se v minulih letih pridružili Islamski državi, se porajajo nova vprašanja. Notranji minister Horst Seehofer načeloma nima nič proti vračanju nemških pripadnikov IS, a mora biti njihova identiteta jasna in ne smejo predstavljati tveganja za družbo. Proti nekaterim od njih že potekajo postopki, na severu Sirije pa naj bi jih bilo še več desetin, med njimi ženske in otroci. Pri tistih, ki so v Iraku, Nemčija sodeluje s tamkajšnjimi oblastmi, v Siriji pa zavrača sodelovanje s predsednikom Bašarjem al Asadom. Kurdsko-arabske Sirske demokratične sile, ki imajo v svojih rokah številne tuje bojevnike IS, pozivajo k ustanovitvi posebnega sodišča OZN, a so ovire za tovrstno sodišče visoke.


Nemška in evropska dekleta


Opozicijska Alternativa za Nemčijo (AfD) obtožuje policijo in obveščevalne službe, da v minulih letih niso imele nujnejše naloge od identificiranja morebitnih nevarnih islamistov. Medtem pa se same javljajo nekatere »neveste Islamske države«, nemška in druga evropska dekleta in žene, ki so v boljših časih »kalifata« videle prihodnost v poroki z njegovimi bojevniki. Nekatere so še vedno zakrknjene. Britanka Shamima Begum, ki je pri petnajstih s prijateljicama pobegnila v Sirijo, se tam poročila z islamistom nizozemskega rodu in po smrti dveh otrok zaradi bolezni in podhranjenosti pravkar rodila tretjega, je novorojenčka imenovala po islamskem vojaškem poveljniku iz 7. stoletja. Med rotenjem, naj ji dovolijo domov, je izjavila, da je bil samomorilski napad v Manchestru leta 2017, med katerim je umrlo 22 ljudi, pravično maščevanje za vojno proti Islamski državi. Britansko notranje ministrstvo je danes sprejelo odločitev, da ji bo odvzelo državljanstvo.

image
Britanka Shamima Begum je pri petnajstih s prijateljicama pobegnila v Sirijo in se tam poročila z islamistom nizozemskega rodu. FOTO: REUTERS


Nemka Leonora Lemke, ki se je pri petnajstih letih iz vzhodnonemškega Sangershausna odpravila v Islamsko državo, je dejala, da je bila zelo naivna, ko se je le dva meseca po spreobrnitvi odpravila v Sirijo. Novinarjem je v taborišču Sirskih demokratičnih sil pripovedovala, da je velikokrat prosjačila za hrano na ulicah, a je bila v boljših časih Islamske države le nekaj dni po prihodu pripravljena postati tretja žena leipziškega varilca Martina Lemkeja, ki so mu v Die Zeitu pripisovali članstvo v verski policiji in sodelovanje pri obglavljanjih.


Otroci so žrtve staršev


Dve od soprog na severu Sirije zaprtega nemškega islamista sta zatrdili, da se je ukvarjal le s popravili računalnikov, a otroci, ki so mu jih rodile, so nov, žalosten izziv. Nedolžne žrtve staršev močno trpijo in slišati je priporočila, da bi jim s posvojitvami omogočili lepše življenje in manj nevarne indoktrinacije. Vsaj omenjena britanska »nevesta Islamske države« je priznala, da ne bi imela nič proti, če bi se prvi sin pridružil džihadu, v Nemčiji pa Sabine S. iz Baden-Württemberga kaže, kako težki so lahko takšni primeri. Žena visokega bojevnika Islamske države je pozivala k usmrtitvam, po vrnitvi v Nemčijo pa so šele po več mesecih nepretrganega nadzora zbrali dovolj dokazov za aretacijo in začetek sodnega procesa.