Boleča pot sodobne in evropske Srbije

Beograd – Po ocenah policije se je poklonilo spominu na prvega demokratično izvoljenega srbskega premiera, s katerim se je v državi začel proces demokratizacije ter družbenih in socialnih sprememb, več kot deset tisoč ljudi. Đinđić je bil ubit 12. marca 2003 pred poslopjem srbske vlade, njegovi morilci so bili leta 2007 obsojeni na skupaj 378 let zapora, ozadje atentata pa še vedno ni razjasnjeno.

Morilci Zorana Đinđića so pripadali beograjski mafijski skupini Zemunski klan in razvpitim posebnim policijskim enotam Rdeče baretke, srbska javnost pa s političnim ozadjem atentata vsa leta povezuje tudi prvaka Demokratske stranke Srbije (DSS) Vojislava Koštunico. Napoved tožilstva, da ga bodo končno zaslišali, je Koštunica označil kot politično preganjanje in represijo oblasti. Na vprašanje, ali se bo odzval na sodni poziv, ni odgovoril, po mnenju analitikov pa bi z bojkotom dokazal, da je njegovo zavzemanje za vladavino prava le navidezno.

S pojasnili je pohitel tudi srbski notranji minister Ivica Dacić, ki je povedal, da je policija dobila od tožilstva zahtevo za zaslišanje 20 državljanov v zvezi z razjasnitvijo političnega ozadja Đinđičevega umora, vendar na seznamu ni prvaka DSS. Dacić je še povedal, da policija še ni preiskala izginotja stenogramov in fonogramov iz časa izrednega stanja, ki ga je vlada uvedla po Đinđičevem umoru, zavrnil pa je namige medijev, da je bil umor izvršen v interesu socialistov.

V srbski javnosti z umorom prvega demokratično izvoljenega srbskega premiera povezujejo tudi prvaka Srbske radikalne stranke in haaškega obtoženca Vojislava Šešlja. Sumijo ga na podlagi izpovedi prič, ki so bile zaslišane v okviru akcije Sablja na informativnih pogovorih. Večina je tudi prepričana, da je Šešelj vedel, da se pripravlja nekaj velikega in da se je zato predčasno »izstrelil« v Haag, samo da bi čim prej zapustil Srbijo.

Zamisli je znal spremeniti v akcije

Pohod za Zorana je organizirala Liberalnodemokratska stranka, njen prvak Čedomir Jovanović pa je poudaril, da je treba brezkompromisno kaznovati politične pobudnike Đinđičevega umora, medtem ko je treba politiko, zaradi katere je bil Đinđić umorjen, napolniti z novo energijo. Po njegovem tega dela ne more opraviti le ena stranka ali oblast, temveč vsi ljudje, ki bi radi živeli v normalni državi. Boris Tadić je spomnil, da se je Đinđić razlikoval od drugih po tem, da je znal ideje spremeniti v konkretne akcije. Spomnil je na njegove beseda, da ni bil boljši od drugih, temveč je le veliko več delal kakor drugi.

Za nekatere v Srbiji je bil Đinđič heroj in vizionar, za druge kriminalec in tuji plačanec, nihče pa ni bil do njega ravnodušen. Po mnenju zgodovinarja Čedomirja Antića se bo šele čez dve desetletji pokazalo, kaj je prvi srbski premier po padcu režima Slobodana Miloševića pomenil za Srbijo. Zahodni diplomati ugotavljajo, da je Đinđić prispeval velik delež h gradnji dobrih odnosov z vsemi zahodnimi državami in z ZDA. Poudarili so še, da se je zavzemal tudi za dosledno sodelovanje s haaškim tribunalom, o čemer priča aretacija predsednika ZRJ Slobodana Miloševića. Zanje je pomembno Đinđićevo stališče do podedovanih problemov na Kosovu. Kakor je menil, prejšnja oblast ni znala vzpostaviti vezi med Srbijo in Albanci s Kosova ter rešiti problemov s političnimi sredstvi.

Čas, ko se je zdelo, 
da je Srbija že v Evropi

Prvak Enotne Srbije Dragan Marković Palma je prepričan, da je za umor še veliko odgovornih in da bi bilo treba preiskati tudi njegovo politično ozadje. Prvi mož Srbske napredne stranke Tomislav Nikolić je menil, da je bilo na voljo več kot dovolj časa, da se razišče tudi morebitno politično ozadje umora. Predsednik Demokrščanske stranke Vladan Batić je opozoril, da so bili prvoobtoženi za umor premiera samo izvajalci, ki so pritisnili na sprožilec. Nekdanji podpredsednik v vladi umorjenega premiera Žarko Korać je poudaril, da je imel Đinđić kot politik pogum, da prevzame odgovornost za svoje delo. Za nekdanjega srbskega premiera Zorana Živkovića pomeni umor premiera Đinđića civilizacijsko izgubo za Srbijo, ki si še dolgo ne bo opomogla. Poslanka Liberalnodemokratske stranke Vesna Pešić je poudarila, da se je v Đinđićevem obdobju počutila, kakor da je Srbija že v Evropi in da je njen vstop v Evropsko unijo vprašanje za dobro uro in ne za celo desetletje.