Bolgarija bo pred vstopom v EU zaprla jedrska reaktorja

Bukarešta - Tik pred vključitvijo v Evropsko unijo je vsa Romunija v evforičnem pričakovanju, strahu pred neznanim v novem okolju skorajda ni. Med večino prebivalcev prevladuje mnenje, da se bosta s 1. januarjem 2007 začela cediti med in mleko. Zato Romuni, podobno kot Bolgari, z nestrpnostjo čakajo na prvi dan novega leta, ko bodo lahko uradno izobesili zastave unije in s tem simbolično pokazali, da sta njihovi državi postali 26. in 27. članica skupnosti držav na stari celini.

S članstvom teh dveh balkanskih, nekdanjih komunističnih držav se bo število prebivalcev v uniji s sedanjih 463 milijonov povečalo za 29 milijonov, torej na skupaj 492 milijonov. S pridružitvijo Romunije in Bolgarije bosta v evropski dom prišla dva razmeroma revna in skrivnostna sorodnika, ki bosta skupnost obogatila z bogastvom kulturnih, narodnih in (večinoma) pravoslavnih verskih tradicij, s seboj pa bosta prinesla tudi številne težave.

Ker je življenjska raven v Romuniji mnogo nižja od tiste v zahodnem delu Evropske unije, so številni od 21,5 milijona Romunov ugotovili, da bi se z evropsko integracijo razmere v njihovi domovini utegnile precej izboljšati. Čeprav so v zadnjih štirih letih odgovorni vodili močno informativno kampanjo o pomembnih vidikih članstva, mnogi Romuni nimajo prave predstave o pravilih igre v uniji. Prepričani so, da se bo s članstvom izboljšal njihov življenjski standard in da se bodo plače, ki so zdaj v povprečju okoli 250 evrov, postopoma zvišale. Hkrati pričakujejo rešitev vseh gospodarskih in socialnih problemov, vključno z veliko korupcijo.
Zaradi dezinformacij in nejasnosti ljudje pogosto niso pripravljeni sprejeti evropskih standardov. V kmečkem okolju na vzhodu Romunije so krajane razburili nekateri predpisi, ker so si jih napačno razlagali.

V zadnjih letih se je veliko Romunov izselilo iz ruralnih, pa tudi iz urbanih naselij. Odšli so, pogosto ilegalno, na delo v Evropsko unijo. Zato ponekod že grozi pomanjkanje kvalificiranih strokovnjakov. Mladi Romuni zatrjujejo, da starim članicam ni treba skrbeti zaradi navala delavcev iz njihove domovine: tisti, ki so to hoteli, so se že zdavnaj zaposlili v tujini.

Kljub temu mnogi od pol milijona brezposelnih verjamejo, da je zanje edina rešitev delo v tujini. Tam je že več kot 2,15 milijona Romunov oziroma deset odstotkov celotnega prebivalstva. Od 1. januarja 2002, ko so za Romune odpravili schengenske vizume, se ti lahko svobodno gibljejo po uniji. Odtlej narašča število prosilcev za romunsko državljanstvo med pripadniki romunske manjšine v državah, ki imajo le majhne možnosti za vstop v EU. Prošnje vlagajo celo taki, ki z Romunijo sploh niso v nikakršni zvezi.

Romuni, zaposleni v tujini, so lani domov prinesli 12,5 milijarde evrov, svoj delež pa prinašajo tudi tuji vlagatelji. Čeprav so v državi šele jeseni 2004 potrdili tržno gospodarstvo, je naraščanje tujih naložb mogoče zaznati že od leta 2002. Samo v letu 2004, ko so bila končana pogajanja o članstvu v EU in je bila Romunija skupaj s šestimi drugimi državami sprejeta v Nato, so bile kar tri četrtine tujih vlaganj v jugovzhodni Evropi usmerjene v Romunijo in Bolgarijo.

Bolgarija bo pred vstopom v EU zaprla jedrska reaktorja

Bolgarija bo še danes do polnoči, torej tik pred vstopom v Evropsko unijo, zaprla dva reaktorja v jedrski elektrarni Kozloduj. EU je zaprtje 25 let starih reaktorjev ruske izdelave zahtevala iz varnostnih razlogov.

Kot je sporočilo bolgarsko elektrogospodarsko podjetje, bosta reaktorja prenehala delovati do polnoči, medtem ko bodo jedrsko gorivo iz njiju odstranili v prihodnjih mesecih.

Bolgarske oblasti so zatrjevale, da sta reaktorja varna, saj so ju posodobili. Že leta 2002 so zaprli dva najstarejša reaktorja v Kozloduju, medtem ko bosta dva delovala tudi v prihodnje.
EU naj bi Sofiji za zaprtje vseh štirih reaktorjev plačala 550 milijonov evrov, v Bolgariji pa opozarjajo, da bodo kljub temu utrpeli precejšnjo izgubo, saj v reaktorjih, ki ju bodo zaprli danes, proizvedejo toliko električne energije, kolikor je Bolgarija letno izvozi. Zaradi tega država v prihodnje naj ne bi bila več izvoznica elektrike.

V EU z ognjemeti in glasbo

Romunija in Bolgarija bosta v noči na 1. januar vstop v Evropsko unijo proslavili z ognjemeti in številnimi prireditvami na prostem, na katere so vabljeni tudi predstavniki evropskih institucij. Organizatorji obljubljajo še številna druga presenečenja, ki naj bi noč z 31. decembra 2006 na 1. januar 2007, ko se bo "evropska družina" razširila na 27 članic, naredila nepozabna.

Osrednji trg v Sofiji bo na silvestrski večer, dan pred vstopom Bolgarije in Romunije v EU, odmeval v ritmih pop in rock koncerta, na katerem pričakujejo več deset tisoč ljudi. Organizatorji obljubljajo spektakel tako za oči kot za ušesa, v katerega bodo vkomponirali govore predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, predsednika države Georgija Parvanova in premiera Sergeja Staniševa.

Nebo nad bolgarsko prestolnico bo ob tej priložnosti osvetljevala "svetlobna piramida", sestavljena iz petih svetlobnih snopov. Ti bodo izhajali iz reflektorjev na pravoslavni katedrali, sinagogi, armenski in katoliški cerkvi ter mošeji, s čimer želijo Bolgari simbolično prikazati strpnost med religijami.

Slovesnosti v Bolgariji bodo potekale tudi v znamenju solidarnosti s petimi bolgarskimi medicinskimi sestrami in palestinskim zdravnikom, ki so bili pred kratkim v Libiji obsojeni na smrt. Nastopajoči in občinstvo na koncertih 31. decembra in 1. januarja naj bi tako nosili tribarvni trak z napisom "Niste sami".

Romunija bo vstop v EU obeležila na trgu v središču Bukarešte. Predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell, komisarja za širitev Olli Rehn in komunikacije Margot Wallstrom, nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in še nekateri drugi tuji politiki se bodo pridružili romunskemu premieru Calinu Tariceanuju pri odštevanju zadnjih minut do nove širitve EU.

Romunskega predsednika Traiana Basescuja zaradi spora s predsednikom vlade Tariceanujem ne bo zraven, temveč bo vstop svoje države v EU praznoval na trgu pred univerzo, ki je priljubljeno zbirališče prebivalcev Bukarešte vse od padca komunizma leta 1989.

Več preberite v današnjem Nedelu