Bolgarija želi ponovno zagnati ustavljena jedrska reaktorja

Bolgarija je pozvala EU naj dovoli ponovno vključitev dveh jedrskih reaktorjev, ki jih je morala pred vstopom v EU izklopiti. Po njenem mnenju je s tem za vstop v povezavo plačala najvišjo ceno.

Objavljeno
11. januar 2007 14.56
Jedrska elektrarna v Kozloduju
Sofija - Bolgarski predsednik Georgi Parvanov je pozval Evropsko unijo, naj dovoli ponovno vključitev reaktorjev v jedrski elektrarni Kozloduj, ki jih je morala Bolgarija pred vstopom v EU 1. januarja letos ustaviti. "Bolgarija mora prepričati nasprotnike in skeptike v EU, da ustavljeni reaktorji niso del zgodovine, temveč del skupne evropske prihodnosti," je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal Parvanov na današnji slovesni seji bolgarskega parlamenta ob vstopu Bolgarije v EU.

Parvanov je izrazil obžalovanje, da je EU vztrajala pri zaprtju dveh reaktorjev v jedrski elektrarni Kozloduj. Po njegovih ocenah je namreč Bolgarija s tem za vstop v povezavo plačala "najvišjo ceno".
Bolgarija je reaktorja ustavila 31. decembra, torej dan pred priključitvijo EU, kot je to od nje zahtevala pristopna pogodba. Unija je pri tem vztrajala iz varnostnih razlogov, čeprav se zdijo ti pomisleki vodstvu elektrarne neutemeljeni.

Kozloduj ima šest reaktorjev ruske izdelave, od katerih zdaj delujeta le še dva. Dva je morala Bolgarija na zahtevo EU ustaviti do leta 2003 - kar se je tudi zgodilo, druga dva reaktorja pa v letu 2006. V centrali so za potrebe Bolgarije v letu 2005 proizvedli 42 odstotkov elektrike, precejšen del energije iz Kozloduja pa so tudi izvozili, predvsem na območje Jugovzhodne Evrope.

Evropska komisija je v sredo predstavila velikopotezni načrt za vzdržno, zanesljivo in konkurenčno energetsko politiko EU, ki naj bi temeljila na dveh stebrih: na boju proti segrevanju ozračja ter zmanjševanju odvisnosti od uvoza nafte in plina. Sveženj med drugim vsebuje tudi program za uporabo jedrske energije, ki lahko ob ustreznih določilih glede varnosti in zaščite odigra pomembno v evropski energetski mešanici, ocenjujejo v Bruslju. Pri tem sicer ostaja na vsaki posamezni državi članici EU, da se sama odloči, ali bo uporabljala jedrsko energijo ali ne.