Tiskane izdaje
V bolnišnico St. Thomas v Londonu je odšel na dan, ko je kraljica Elizabeta II. nagovorila Britance ter jih pozvala k odločnemu boju s pandemijo, rekoč, da bo tudi ta kriza minila. Njeno ganljivo sporočilo je bilo kot naročeno – tudi za premiera, ki je eden od najmanj 50.000 Otočanov, okuženih z novim koronavirusom, in je do zdaj poskusil narediti vse, da bi sam premagal bolezen.
Johnson še zdaleč ni prvi britanski ministrski predsednik, ki je zaradi bolezni poiskal zdravniško pomoč, toda tako kot za predhodnike izkušnja zanj ne more biti prijetna, saj postavlja pod vprašaj njegovo zmožnost opravljanja državniških nalog v času, ko ga Združeno kraljestvo najbolj potrebuje.
Njegove težave spominjajo na zadnje leto prve svetovne vojne, ko je svet zajela pandemija španske gripe. Med več sto milijoni ljudi, ki so zboleli, je bil tudi britanski liberalni premier David Lloyd George. Bolezen, ki se je sprva kazala v obliki povišane temperature in bolečega grla, ga je za skoraj dva tedna prikovala na posteljo ter mu pobrala toliko moči, da njegovi zdravniki po navedbah zgodovinskih virov niso vedeli, ali bo preživel.
Nedeljski nagovor kraljice Elizabete II. si je prek televizijskih zaslonov ogledalo 25 milijonov Otočanov. Foto: AFP
Lloyd George se je za las izognil smrti, v nasprotju z milijoni ljudi po svetu, ki okužbe z virusom H1N1 tistega leta niso preživeli. Še bolj kot njegovo zdravje je bolezen prizadela njegov karakter; naenkrat je država morala funkcionirati brez njega, in to v politično kočljivem času, ki ni dopuščal velikih napak. Britanska javnost o vsem tem takrat ni vedela nič, ampak se je morala zadovoljiti z zagotovili, da ministrski predsednik preboleva manjši prehlad.
Visoka pričakovanja
Zagotovila, ki te dni prihajajo z Downing Streeta, so po pričakovanjih podvržena višjim standardom obveščanja. Na dan premierovega odhoda v bolnišnico, so vladni uradniki zagotavljali, da gre za preventiven ukrep, ker je imel Johnson več kot teden dni po diagnozi še vedno povišano temperaturo. Pomirljive besede kljub temu niso preprečile ugibanj, da se je bolezen pri Johnsonu razvila v hujšo obliko.
Konservativni premier je še včeraj želel državo voditi z bolniške postelje, kar je veliko razkrivalo o bolniku in o družbi, ki na politike, ki zasedajo visoke položaje, gleda kot na nadljudi, odporne proti večini tegob. To ne velja samo za Združeno kraljestvo, ampak tudi za večino zahodnih držav. Naša pričakovanja do voditeljev so se v preteklih sto letih občutno povečala, tudi kar zadeva vprašanja, povezana z njihovim zdravjem, in politiki velikokrat nimajo druge možnosti, kot da ugodijo javnosti, še posebno če nočejo izpasti šibki.
Britanski premier Boris Johnson je prek zooma vodil vladno sejo. Foto: twitter
Johnson je za ta pričakovanja toliko bolj dovzeten, saj, kot je njegov biograf Andrew Gimson pojasnil za Daily Telegraph, v resnici ne verjame v to, da ga lahko bolezen onemogoči. »Ne bo je vzel resno, toda bolezen bo lahko njega vzela resno, in v tem primeru ji bo podlegel.« Zdaj ko se je to tudi dejansko zgodilo, bo njegove obveznosti začasno prevzel zunanji minister Dominic Raab, ki je po hierarhiji premierov prvi namestnik, Johnson pa bo moral premagati samega sebe in ves svoj čas posvetiti okrevanju.
Večina ljudi, ki jih zaradi covida-19 sprejmejo v bolnišnico, ostane tam najmanj teden dni, kar je v politiki, zlasti britanski, dolga doba.
