Bolton predal Annanu poverilna pisma

New York - John Bolton je v torek že predal poverilna pisma generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu, potem ko ga je ameriški predsednik George Bush v ponedeljek brez potrditve kongresa poslal začasno v ZN do januarja 2007. Bolton ob prihodu v New York ni dajal izjav, le Annanu je izrazil veselje, da je prišel. Boltonova nominacija je obtičala v senatu za 5 mesecev, ker so mu nasprotovali demokrati zaradi preteklega zaničljivega odnosa do ZN in diplomacije ter neprimernega ravnanja s podrejenimi.

Bush ga je v ponedeljek potrdil sam, kar mu omogoča ustava v času kongresnih počitnic, imenovanje pa velja le do sklica naslednjega kongresa, kar bo januarja leta 2007. Bolton je v ponedeljek nemudoma odletel v New York, kjer je obiskal prostore stalne misije ZDA pri ZN in se sestal z zaposlenimi, ki so o novem šefu v zadnjih mesecih izvedeli veliko stvari, ki mu ne gredo v čast. Po poročanju tiskovnih agencij je bil umirjen. V torek je obiskal Annana in mu predal poverilna pisma, nato pa je začel z obiskovanjem veleposlanikov nekaterih ključnih držav.

Diplomati ga bodo ocenjevali glede na njegovo delo

Odzivi diplomatov pri ZN so umirjeni z napovedmi, da ga bodo ocenjevali glede na njegovo delo, ne pa toliko na podlagi preteklih izjav, kot na primer leta 1994, ko je dejal, da ne bi nihče opazil, če bi se podrlo zgornjih 10 nadstropij Palače narodov in da organizacija ZN ne obstaja, ampak obstaja samo mednarodna skupnost, ki jo lahko občasno vodi edina preostala velesila na svetu, ZDA. Diplomati na sedežu ZN se zavedajo, da je ameriški veleposlanik pač veleposlanik najpomembnejše članice ZN in je potrebno z njim živeti, čeprav je nominalno le eden od 191.

Na to je v ponedeljek skušal opozoriti tudi Annan, ki je dejal, da se veseli sodelovanja z Boltonom, tako kot se veseli sodelovanja z vsemi drugimi veleposlaniki. Annan meni, da je prav, da Bolton prihaja z nalogo pritiskanja za reforme ZN, vendar pa se mora zavedati, da mora prepričevati 190 kolegov in z njimi sodelovati. Dejstvo, da ga senat ni potrdil, se diplomatom ne zdi ključno, saj je veliko članic ZN, ki pošiljajo veleposlanike mimo parlamenta. Vsi pa upajo, da se bo pomiril in deloval diplomatsko, kar pomeni po načelu, da je potrebno tudi dajati in poslušati, ne samo jemati ali vsiljevati.

Bolton sicer ima izkušnje z ZN, saj je bil pri predsedniku Georgeu Bushu starejšemu pomočnik državnega sekretarja za mednarodne organizacije, zadnja leta pa je kot državni podsekretar za razorožitev prepotoval veliko držav. Bush ga je poslal v New York s poslanico, da bo zagotovil ameriško vodstvo pri reformah ZN, ki jih bodo septembra na vrhunskem srečanju potrjevali svetovni voditelji, vendar pa New York Times piše, da je bila večina dela že opravljena oziroma je dobro na poti.

Šel v New York, da ne bo delal škode v Washingtonu?

Uredniška stran časopisa pikro ugotavlja, da niti Bolton ne bo mogel več zavoziti procesa reform in da je morda dobro, da je šel v New York, da ne bo delal škode v Washingtonu. Pogajanja s Severno Korejo naj bi stekla precej bolj gladko, odkar je bil Bolton v čakalnici za ZN, v New Yorku pa bo moral izvrševati naloge državne sekretarke Condoleezze Rice, ki si ga naj ne bi želela na položaju namestnika, za kar naj bi se uvodoma zavzemal predvsem podpredsednik Dick Cheney.

New York Times ugiba, da je bilo Bushevo vztrajanje pri Boltonu morda pametna odločitev, saj bo kongresna desnica lažje požrla reforme ZN in jih sprejela, kot resnične, če jim bo to zagotovil njihov človek, kot je Bolton. Reforme bo namreč moral na koncu potrditi tudi senat. New York Times navaja besede neimenovanega predstavnika administracije, ki pravi, da Bolton z reformami ne bo imel veliko dela razen morda z reformami Varnostnega sveta ZN, ki jim ZDA nasprotujejo, dokler se ne zmenijo o drugih reformah.

Gre predvsem za ukinitev komisije ZN za človekove pravice in oblikovanje novega telesa, kjer ne bodo sedele države kršiteljice človekovih pravic. Reforma sekretariata je v teku in pred kratkim je bil na položaj podsekretarja za upravo imenovan Američan Christopher Burnham, ki je v preteklosti skrbel za proračun, administracijo in varnost State Departmenta. Ustanovitev sklada za demokracijo se ne sooča z veliko nasprotovanja, prav tako tudi ne ustanovitev komisije za izgradnjo miru. Malce več dela bo pri celoviti protiteroristični konvenciji in reformi VS ZN. V poletnem avgustu pa se lahko še vedno zaplete kaj z Iranom, ki napoveduje nadaljevanje jedrskega programa, nenazadnje pa lahko napeto postane tudi s Severno Korejo.